Nov poskus rešitve za lastnike izbrisanih gospodarskih družb

Ljubljana – Problem odgovornosti družbenikov za dolgove po zakonu izbrisanih gospodarskih družb še vedno ni rešen. Poslanec socialne demokracije Matevž Frangež je zato na pobudo Civilne iniciative nasilno izbrisanih podjetij (CINIP) v usklajevanje med koalicijskimi poslanskimi skupinami poslal predlog zakona o ustavitvi postopkov uveljavljanja odgovornosti za obveznosti izbrisanih podjetij. Ta za družbenike izbrisanih podjetij predvideva ustavitev pravdnih, upravnih in izvršilnih postopkov ter oprostitev dolga, če ne bo razloga za nadaljevanje postopkov na podlagi spregleda pravne osebnosti.

Po dosegljivih informacijah bi omenjeni zakon veljal le za družbenike tistih kapitalskih družb, ki so bile izbrisane na podlagi zakona o finančnem poslovanju podjetij iz leta 1999. To odgovornost za dolgove v primeru izbrisa podjetja je prvič uvedel prav ta zakon. Po podatkih CINIP je bilo na podlagi tega zakona iz registra gospodarskih družb izbrisanih 17.080 podjetij, kar je domnevno prizadelo kar 75.000 ljudi.

Pripravljeni predlog zakona o ustavitvi postopkov uveljavljanja odgovornosti za obveznosti teh izbrisanih podjetij predvideva, da bi se z uveljavitvijo zakona ustavili vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki, v katerih upniki izbrisane družbe uveljavljajo terjatve proti družbenikom takega podjetja ali njihove pravne naslednike. Ta ustavitev postopka naj bi veljala, dokler sodišče ne bi ugotovilo, ali so v posameznem primeru podani vzroki za nadaljnjo izterjavo družbenikov na podlagi instituta spregleda pravne osebnosti. Torej, če je družbenik s svojim škodljivim ali nezakonitim ravnanjem oškodoval podjetje ali upnike oziroma zmanjšal premoženje družbe. Če teh vzrokov ne bo, bo sodišče družbeniku izdalo odločbo o odpustu dolga, če pa bo ugotovilo znamenja zlorabe, bo sprožilo postopek za spregled pravne osebnosti.

Poplačilo delavcev 
iz jamstvenega sklada

Ker so med upniki izbrisanih družb tudi delavci, zakon predlaga, naj se njihove pravnomočno priznane terjatve izplačajo v breme javnega jamstvenega in preživninskega sklada. Osnutek zakona še predlaga, da bi družbenikom, ki bi bili oproščeni dolga, davčni ali drugi državni organi vrnili že izterjane terjatve, vendar to določilo po mnenju poznavalcev nima veliko možnosti za uspeh.

Poslanec Frangež vsebine osnutka zakona ni hotel komentirati, saj še ni koalicijsko usklajen. Sicer pa to ni prvi poskus ustavitve postopkov proti družbenikom izbrisanih podjetij. To je leta 2007 poskušala že vlada Janeza Janše. V okviru novele zakona o finančnem poslovanju je predvidela končanje vseh pravnih, upravnih in izvršilnih postopkov, ki so jih sprožili upniki izbrisanih družb. A upniki so določila zaradi domnevne retroaktivnosti dali v presojo ustavnemu sodišču, ki je sporne člene razveljavilo.

Upnik ima možnost pritožbe

In zakaj predlagatelji menijo, da bi jim potem s tokratnim zakonom lahko uspelo. Šime Ivanjko z mariborske pravne fakultete, ki je sodeloval pri pripravi osnutka tega zakona, je pojasnil: »Prej smo ustavili te postopke in je ustavno sodišče menilo, da to ni v redu. Zdaj pa se predlaga postopek oprostitve dolga na sodišču. Gre za neko vrsto osebnega stečaja, ki pa se ne vodi po zakonu o insolventnosti, ampak gre za posebni postopek oprostitve dolga samo za postopke, ki temeljijo na zakonu o finančnem poslovanju iz leta 1999. Sodišča bodo tokrat izvršbe ustavila le začasno, nato pa bo sodišče ugotavljalo, ali so podani indici in pogoji za uporabo instituta spregleda pravne osebnosti in v tem primeru ne bi bilo oprostitve.« Kot ga je razumeti, je ključna razlika ta, da bodo imeli upniki zdaj možnost ugovora na ustavitev postopka in dokazati pogoje za spregled pravne osebnosti.

Mnogi lastniki izbrisanih podjetij, med katerimi so tudi takšni, ki nikoli niso bili aktivni družbeniki, še danes plačujejo za dolgove svojih družb. Zgodbe, ki jih je zbral CINIP, razkrivajo, da so mnogi med njimi ostali brez stanovanja, hiše in drugega osebnega premoženja, dohodke imajo pod izvršbo, obiskujejo jih rubežniki in živijo na družbenem minimumu.

 

Foto Jure Eržen/dokumentacija Dela