Nova strategija Varšavske borze: razvijajo mednarodno središče

Ljubljana – Varšavska borza namerava v prihodnjih šestih letih podvojitvi EBITDA in rasti s povprečno sedemodstotno letno stopnjo ter povečati število izdajateljev na njenem glavnem trgu za slabih sto, je zapisano v dodelani strategiji Varšavske borze do leta 2020.

»Glavni cilj nove strategije je razvijanje mednarodnega kapitalskega središča, da bomo prva izbira za vlagatelje in izdajatelje iz srednje in vzhodne Evrope,« je dejal predsednik uprave Varšavske borze Pawel Tamborski.

Varšavska borza, sicer največja borza v regiji, je pred leti imela največ prvih javnih prodaj (IPO) v Evropi, predvsem zaradi močnih pokojninskih skladov, ki so morali večino sredstev vlagati na domačem trgu. A zaradi pokojninske reforme, s katero se je število poljskih varčevalcev v drugem pokojninskem stebru skrčilo z okoli 15 milijonov na 2,5 milijona, se je število javnih prodaj zmanjšalo. Tako je bilo leta 2010 na Varšavski borzi 34 prvih javnih prodaj, leto kasneje še štiri več, leta 2012 le še 19, lani 23, do letošnjega septembra pa jih je bilo 18. Strategija predvideva privabljanje novih izdajateljev in vlagateljev. »Pričakujemo, da bo leta 2020 na glavnem trgu Varšavske borze kotiralo okoli 550 izdajateljev. Osredotočili se bomo na pridobitev atraktivnih poljskih in tujih podjetij, predvsem iz naše regije,« je povedal podpredsednik uprave Varšavske borze Miroslav Szczepanski.

Ob likvidnem trgu nova strategija predvideva tudi razvit trg z dolžniškimi vrednostnimi papirji. Szczepanski pričakuje, da bo leta 2020 na borzi kotiralo »nič manj kot tisoč obveznic«, ta trg pa nameravajo razviti tudi s spodbujanjem bolj aktivnega delovanja bank na trgu. Poljska borza načrtuje tudi krepitev trga z derivati in surovinami, denimo zemeljskim plinom.

Na Varšavski borzi kotirajo tudi delnice Krke in Gorenja, prva slovenska družba z vzporedno kotacijo v Varšavi pa je bila NKBM. Tako kot slovenski so tudi poljski vlagatelji ob lanski državni dokapitalizaciji delnice mariborske banke izgubili. »Poljski trg ni obljubljeni trg za slovenska podjetja. Več zanimanja bi zanesljivo lahko vzbudila večja podjetja, predvsem Krka, če bi se odločila za izdajo večjih paketov delnic. Doslej se namreč še ni zgodilo, da bi, denimo, četrtina delnic Krke kotirala na Varšavski borzi, kar bi omogočilo likvidnost in resnejše trgovanje z delnico. Velikost v povezavi z likvidnostjo sta torej ključni težavi poljskih skladov pri kupovanju slovenskih delnic,« je komentiral Simon Mastnak, izvršni direktor Skupine Alta.