Nova »vrata« bodo mesto rešila tovornjakov in olajšala delo v luki
Investicija – 4,15 milijona – je drobiž v primerjavi s prednostmi, ki jih bo prinesla. Končana bo v sedmih mesecih.
Odpri galerijo
Novi vhod v luko. FOTO Arhiv Luke Koper
Deset let so v Luki Koper čakali, da so te dni vendarle dočakali začetek gradnje novega vhoda v pristanišče, ki bo prevzel vsaj 40 odstotkov tovornega prometa v pristanišče. To bo letos edina večja naložba, s katero bodo »ubili več muh na en mah«, in prva v mandatu novega vodstva. Predvsem bodo sebi in poslovnim partnerjem olajšali poslovanje in izboljšali storitve. Novi vhod mora biti po pogodbi dograjen v marcu 2019.
Skoraj neverjetno se zdi, da so se v Luki Koper na gradnjo novih »vrat« začeli pripravljati že pred več kot desetimi leti. Zaradi vse težjih prometnih razmer na območju pristanišča je nov vhod že dolgo potreben, saj so v pičlih 13 letih na istih površinah skoraj podvojili pretovor. Bistveno intenzivnejši promet na trenutke že omejuje logistični proces. V pristanišču se križajo poti vlakov in tovornjakov, viličarjev in osebnih avtov, najrazličnejših dvigal in drugih delovnih strojev, pešcev in motorjev. Promet je zaradi gostote tudi vse nevarnejši. V pristanišče in iz njega letno pelje 23.800 vlakov in 305.000 tovornjakov. To pomeni, da vsak dan v Luko Koper pripelje v povprečju kakšnih 1000 tovornjakov. In ker se ceste in železniški tiri, pa tudi poti različnih dvigal križajo, vsi ti členi zapletene logistične verige nemalokrat čakajo drug drugega. Največkrat morajo tovornjaki čakati pri vstopu v pristanišče ali pa ob zapornicah, da vlak odpelje mimo. Čas pa je dragocen za vse.
Na gradnjo novih »vrat« so se začeli pripravljati že pred več kot desetletjem.
Novi vhod bo predvsem skrajšal pot tovornjakom do določenih terminalov in prispeval k temu, da bo bistveno manj križanj poti med tovornjaki in vlaki. V desetih letih je bilo treba premagati veliko administrativnih in političnih ovir, a tudi povsem nelogičnih osebnih zgodb. Pred nekaj tedni so vendarle izbrali izvajalca vhoda, ki mu pravijo srminski, ker se nahaja na območju Srmina pri Kopru. Vhod gradi Kolektor CPG z dvema partnerjema: Grafistom Koper in GP Krk. Dogovorjena vrednost gradnje znaša 4,15 milijona evrov, rok izgradnje je sedem mesecev.
V bližini komunalne čistilne naprave morajo zgraditi približno 450 metrov štiripasovne ceste pod viaduktom vzhodne ankaranske vpadnice, torej ceste, ki čez Bonifiko povezuje Koper z Ankaranom. Vhod bo imel dva vstopna in dva izstopna pasova za tovornjake, zato bo njegova prepustnost podobna obstoječemu vhodu. Zgraditi morajo večjo ploščad, na katero bodo postavili montažne objekte za varnostnike in carinike.
Dogovorjena vrednost investicije je 4,15 milijona evrov, rok izgradnje je sedem mesecev.
Na koncu nove vstopne ceste bo krožišče, iz katerega bo prvi neposreden priključek na veliko avtomobilsko skladišče (parkirišče), drugi priključek se bo povezal na že skoraj deset let zgrajeni cestni nadvoz nad železniško progo, s čimer bodo vsi tovornjaki, ki bodo vozili na drugi pomol (les, kosovni tovor, sipki tovor) tja vozili brez prečkanja glavnih železniških tirov v pristanišču. Tretji priključek iz krožišča pa bo omogočal prečkanje reke Rižane, ki deli pristanišče na dva približno enako velika dela (ankaranskega in koprskega), in dostop do drugih delov pristanišča.
Od približno 1000 tovornjakov dnevno jih bo vsaj 400 vstopalo v pristanišče na zanje priročnejšem koncu. Ta pa bo dokončno učinkovit šele tedaj, ko bo država zgradila še dva dodatna cestna pasova na približno en kilometer dolgi bertoški vpadnici, ki povezuje hitro cesto s pristaniščem. Poleg poslovnih učinkov bo imel novi vhod še vsaj dve pomembni prednosti: v pristanišče bo skozi mesto potovalo skoraj pol manj tovornjakov – kar bo prijaznejše do mesta, tudi vpliv na okolje bo manjši –, predvsem pa bo omogočal več varnosti v prometu na območju pristanišča.
Mesto se bo rešilo večine tovornjakov, ko se bodo Luka, občina in država dogovorile še za tretji luški vhod (bertoški), ki bo namenjen predvsem dostopu na prvi pomol, torej prevozu kontejnerjev. Ko bodo izpeljali načrt elektronske najave prihodov tovornjakov in ko bodo špediterji, carina in druge državne službe vpeljale sistem enotnega elektronskega poslovanja, po katerem voznikom ne bo treba več urejati dokumentov, ki spremljajo tovor v papirnati obliki, potem bo tudi zastojev in čakanja na vstop (ureditev vseh špediterskih in carinskih formalnosti) manj, kar bi seveda tudi bistveno pospešilo pretočnost vstopanja in izstopanja prevoznikov v Luko. Predvsem od tega je odvisno, kako velik bi moral biti novi kamionski terminal, ki ga zdaj še ne gradijo, imajo pa ga v načrtu.
Lani junija je močno neurje utrgalo ladjo nosilko avtomobilov s priveza v tretjem bazenu, zaradi česar je nastala precejšnja škoda, o poravnavi katere sta se Luka Koper in grški ladjar Neptune Lines (ena pomembnejših strank koprskega pristanišča) sicer dogovorila in poravnala. Lani so zato na tistem mestu postavili novo privezovalno bojo, ki zmore precej večje obremenitve. Med drugim je na njej tudi 81 metrov verige s potopljene potniške ladje Costa Concordia, ki je (samo veriga) težka 18 ton. Toda v Luki vedo, da morajo temeljiteje in dolgoročneje poskrbeti za primernejši privez ladij, ki so lani pripeljale 741.000 avtomobilov, enega strateških tovorov koprskega pristanišča.
Luka bi lahko v kratkem zaprosila za gradbeno dovoljenje za gradnjo novega, pontonskega (ro-ro) priveza za ladje z avtomobili in za privez ladij Slovenske vojske. Konec julija letos je namreč vlada v odstopu soglašala z novim privezom, ki bi precej olajšal pretovor avtomobilov. Ladja bi se s krmo naslonila na novo armirano betonsko ploščo v tretjem bazenu, z bokom pa na pet odbojnikov in na pontonski most, namenjen predvsem privezovalcem. Načrt razvoja pristanišča je za to naložbo predvidel vlaganja nekaj več kot 10 milijonov evrov (od tega Slovenska vojska 1,5 milijona), kar bi dolgoročno uredilo tudi priveze vojaških ladij, ki bi bile blizu kasarne Ankaran. Luka je v tem primeru odvisna od odnosov med državo in Občino Ankaran, ki lahko v tem delu ovira zastavljen razvoj pristanišča.
Skoraj neverjetno se zdi, da so se v Luki Koper na gradnjo novih »vrat« začeli pripravljati že pred več kot desetimi leti. Zaradi vse težjih prometnih razmer na območju pristanišča je nov vhod že dolgo potreben, saj so v pičlih 13 letih na istih površinah skoraj podvojili pretovor. Bistveno intenzivnejši promet na trenutke že omejuje logistični proces. V pristanišču se križajo poti vlakov in tovornjakov, viličarjev in osebnih avtov, najrazličnejših dvigal in drugih delovnih strojev, pešcev in motorjev. Promet je zaradi gostote tudi vse nevarnejši. V pristanišče in iz njega letno pelje 23.800 vlakov in 305.000 tovornjakov. To pomeni, da vsak dan v Luko Koper pripelje v povprečju kakšnih 1000 tovornjakov. In ker se ceste in železniški tiri, pa tudi poti različnih dvigal križajo, vsi ti členi zapletene logistične verige nemalokrat čakajo drug drugega. Največkrat morajo tovornjaki čakati pri vstopu v pristanišče ali pa ob zapornicah, da vlak odpelje mimo. Čas pa je dragocen za vse.
Na gradnjo novih »vrat« so se začeli pripravljati že pred več kot desetletjem.
Novi vhod bo predvsem skrajšal pot tovornjakom do določenih terminalov in prispeval k temu, da bo bistveno manj križanj poti med tovornjaki in vlaki. V desetih letih je bilo treba premagati veliko administrativnih in političnih ovir, a tudi povsem nelogičnih osebnih zgodb. Pred nekaj tedni so vendarle izbrali izvajalca vhoda, ki mu pravijo srminski, ker se nahaja na območju Srmina pri Kopru. Vhod gradi Kolektor CPG z dvema partnerjema: Grafistom Koper in GP Krk. Dogovorjena vrednost gradnje znaša 4,15 milijona evrov, rok izgradnje je sedem mesecev.
luka Foto In
Srminski vhod za avtomobile, les, kosovne in sipke tovore
V bližini komunalne čistilne naprave morajo zgraditi približno 450 metrov štiripasovne ceste pod viaduktom vzhodne ankaranske vpadnice, torej ceste, ki čez Bonifiko povezuje Koper z Ankaranom. Vhod bo imel dva vstopna in dva izstopna pasova za tovornjake, zato bo njegova prepustnost podobna obstoječemu vhodu. Zgraditi morajo večjo ploščad, na katero bodo postavili montažne objekte za varnostnike in carinike.
Dogovorjena vrednost investicije je 4,15 milijona evrov, rok izgradnje je sedem mesecev.
Na koncu nove vstopne ceste bo krožišče, iz katerega bo prvi neposreden priključek na veliko avtomobilsko skladišče (parkirišče), drugi priključek se bo povezal na že skoraj deset let zgrajeni cestni nadvoz nad železniško progo, s čimer bodo vsi tovornjaki, ki bodo vozili na drugi pomol (les, kosovni tovor, sipki tovor) tja vozili brez prečkanja glavnih železniških tirov v pristanišču. Tretji priključek iz krožišča pa bo omogočal prečkanje reke Rižane, ki deli pristanišče na dva približno enako velika dela (ankaranskega in koprskega), in dostop do drugih delov pristanišča.
Načrtujejo še tretji, bertoški vhod – za kontejnerje
Od približno 1000 tovornjakov dnevno jih bo vsaj 400 vstopalo v pristanišče na zanje priročnejšem koncu. Ta pa bo dokončno učinkovit šele tedaj, ko bo država zgradila še dva dodatna cestna pasova na približno en kilometer dolgi bertoški vpadnici, ki povezuje hitro cesto s pristaniščem. Poleg poslovnih učinkov bo imel novi vhod še vsaj dve pomembni prednosti: v pristanišče bo skozi mesto potovalo skoraj pol manj tovornjakov – kar bo prijaznejše do mesta, tudi vpliv na okolje bo manjši –, predvsem pa bo omogočal več varnosti v prometu na območju pristanišča.
V pristanišče bo skozi mesto potovalo skoraj pol manj tovornjakov.
Mesto se bo rešilo večine tovornjakov, ko se bodo Luka, občina in država dogovorile še za tretji luški vhod (bertoški), ki bo namenjen predvsem dostopu na prvi pomol, torej prevozu kontejnerjev. Ko bodo izpeljali načrt elektronske najave prihodov tovornjakov in ko bodo špediterji, carina in druge državne službe vpeljale sistem enotnega elektronskega poslovanja, po katerem voznikom ne bo treba več urejati dokumentov, ki spremljajo tovor v papirnati obliki, potem bo tudi zastojev in čakanja na vstop (ureditev vseh špediterskih in carinskih formalnosti) manj, kar bi seveda tudi bistveno pospešilo pretočnost vstopanja in izstopanja prevoznikov v Luko. Predvsem od tega je odvisno, kako velik bi moral biti novi kamionski terminal, ki ga zdaj še ne gradijo, imajo pa ga v načrtu.
Na obzorju nov privez za ladje z avtomobili
Lani junija je močno neurje utrgalo ladjo nosilko avtomobilov s priveza v tretjem bazenu, zaradi česar je nastala precejšnja škoda, o poravnavi katere sta se Luka Koper in grški ladjar Neptune Lines (ena pomembnejših strank koprskega pristanišča) sicer dogovorila in poravnala. Lani so zato na tistem mestu postavili novo privezovalno bojo, ki zmore precej večje obremenitve. Med drugim je na njej tudi 81 metrov verige s potopljene potniške ladje Costa Concordia, ki je (samo veriga) težka 18 ton. Toda v Luki vedo, da morajo temeljiteje in dolgoročneje poskrbeti za primernejši privez ladij, ki so lani pripeljale 741.000 avtomobilov, enega strateških tovorov koprskega pristanišča.
Luka bi lahko v kratkem zaprosila za gradbeno dovoljenje za gradnjo novega, pontonskega (ro-ro) priveza za ladje z avtomobili in za privez ladij Slovenske vojske. Konec julija letos je namreč vlada v odstopu soglašala z novim privezom, ki bi precej olajšal pretovor avtomobilov. Ladja bi se s krmo naslonila na novo armirano betonsko ploščo v tretjem bazenu, z bokom pa na pet odbojnikov in na pontonski most, namenjen predvsem privezovalcem. Načrt razvoja pristanišča je za to naložbo predvidel vlaganja nekaj več kot 10 milijonov evrov (od tega Slovenska vojska 1,5 milijona), kar bi dolgoročno uredilo tudi priveze vojaških ladij, ki bi bile blizu kasarne Ankaran. Luka je v tem primeru odvisna od odnosov med državo in Občino Ankaran, ki lahko v tem delu ovira zastavljen razvoj pristanišča.
