
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Začetek marca je za slovenski kapitalski trg prinesel več pomembnih dogodkov hkrati. Na eni strani so se na Ljubljanski borzi začele trgovati delnice Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, na drugi strani pa so vlagateljem od 6. marca na voljo tudi individualni naložbeni računi (INR), ki uvajajo nov, davčno ugodnejši okvir za dolgoročno investiranje.
Ta kombinacija pomeni pomemben korak za razvoj domačega kapitalskega trga. Veliko novih delničarjev Vzajemne se bo prvič srečalo z borzo, hkrati pa lahko svoje delnice prenesejo tudi na račun INR in jih vključijo v širši investicijski portfelj. Takšna povezava lahko poveča zanimanje za vlaganje in postopoma okrepi udeležbo domačih vlagateljev na trgu.
Uvedba računov INR lahko pomembno vpliva tudi na varčevalne navade Slovencev. Velik del prihrankov trenutno leži na bančnih računih, kjer zaradi inflacije pogosto izgublja realno vrednost. Računi INR omogočajo postopno gradnjo razpršenega portfelja delnic, skladov ETF ali obveznic v davčno ugodnejšem in bolj dolgoročnem okviru, kar lahko del teh sredstev postopoma preusmeri na kapitalski trg.
Poleg delnic in novih računov INR država letos pripravlja tudi novo izdajo tako imenovanih ljudskih obveznic. Gre za triletno državno obveznico z obrestno mero okoli 2,6 odstotka, ki je za številne varčevalce lahko zanimiva alternativa bančnim depozitom. Pomembna novost je tudi, da bo obveznice mogoče vpisati prek individualnega naložbenega računa, kar dodatno povezuje varčevanje z državnimi instrumenti in širše investiranje na kapitalskem trgu. Takšna kombinacija lahko številnim vlagateljem predstavlja prvi korak v svet naložb in postopoma poveča zanimanje za druge finančne instrumente.
Posebnost letošnje izdaje je tudi precej visok maksimalni znesek vpisa. Posameznik lahko vpiše do 250.000 evrov, kar pomeni, da lahko štiričlanska družina z dvema otrokoma vzajemno investira tudi do milijon evrov. Ob približno 2,6-odstotni obrestni meri to predstavlja bistveno višji in varnejši ter likviden donos, kot ga trenutno ponuja večina bančnih vezanih depozitov, hkrati pa gre za relativno enostavno in pregledno obliko varčevanja, ki jo po izdaji dodatno podpira tudi kotacija na Ljubljanski borzi.
![Slovenija, Ljubljana, 27.9.2017. Lojze Kozole, Ilirika. [avtor:Suhadolnik Jože] Foto Joe Suhadolnik Suhadolnik Jože](/media/images/20260306/2791651.width-660.format-webp.webp?rev=1)
Dogajanje na domačem trgu je zanimivo tudi z vidika poslovanja slovenskih podjetij. Več večjih družb je v zadnjih dneh objavilo dobre poslovne rezultate, med njimi Triglav, Telekom Slovenije, Krka, Luka Koper in Skupina NLB, kar potrjuje, da so številna slovenska podjetja tudi v zahtevnejšem globalnem okolju ohranila stabilno poslovanje in dobičkonosnost.
V širšem mednarodnem okolju so kapitalski trgi sicer v zadnjih dneh pod pritiskom zaradi geopolitičnih napetosti po napadu ZDA in Izraela na Iran. Takšni dogodki običajno povzročijo kratkoročno povečanje negotovosti, padec delniških indeksov in rast cen energije. Vendar zgodovina kaže, da se trgi na takšne šoke pogosto odzovejo hitro, dolgoročno pa se ponovno osredotočijo na temeljne dejavnike, kot so gospodarska rast, dobički podjetij in investicije.
Prav zato je v takšnih obdobjih še posebej pomembno, da vlagatelji ohranijo dolgoročni pogled in se izognejo impulzivnim odločitvam. Korekcije na trgih so pogosto tudi priložnost za postopne nakupe, še posebej v okviru računov INR, ki spodbujajo disciplinirano in dolgoročno investiranje.
Za slovenski kapitalski trg tako začetek marca pomeni zanimiv preplet dogodkov – prihod nove borzne družbe, uvedbo novega investicijskega instrumenta in hkrati stabilne rezultate domačih podjetij. Če bo ta kombinacija spodbudila več ljudi, da začnejo postopoma vlagati, lahko to dolgoročno prispeva k večji investicijski kulturi in bolj razvitemu kapitalskemu trgu v Sloveniji.
Avtor je lastnik delnic NLB.
Komentarji