Novo leto jim bo prineslo za desetino višje plače

Zaradi zakona o minimalnih plačah je izlaški Eti prenovil plačni sistem; slovenski zakon šokiral tudi tujega lastnika.
Fotografija: Pred delavci Etijevih slovenskih podjetij je prenovljeni plačni sistem. Foto Leon Vidic/delo
Odpri galerijo
Pred delavci Etijevih slovenskih podjetij je prenovljeni plačni sistem. Foto Leon Vidic/delo

Izlake –  Plače v slovenskih podjetjih izlaškega koncerna Eti, ki so zdaj v elektrotehnični branži v zlati sredini - povprečna bruto plača v prvi polovici 2019 v Etiju je bila 1564 evrov -,  bodo z novim letom v povprečju višje za desetino. To pomeni več prihodka skoraj za 1290 zaposlenih od sicer dobrih 1900 v skupini z dvanajstimi hčerinskimi družbami širom Evrope.
 
Zvišanje plač je posledica spremenjenega zakona o minimalni plači, predvsem izločitev dodatkov iz obračuna le-te, pravijo v Etiju, kjer so letos plače sicer že dvignili za 5,7 odstotka, za prav toliko pa so jih nameravali tudi v 2020. »Načrtovali smo dvig plač vsem zaposlenim, ne le tistim z najnižjimi plačami, saj bi morebitna povečana uravnilovka negativno vplivala na motivacijo večine zaposlenih,« pravi generalni direktor Etija Tomaž Berginc. Da se jim zaradi državnega »ukrepa« ne poruši ves plačni sistem, so se odločili za njegovo prenovo in za podpis nove podjetniške kolektivne pogodbe. Z njo se bodo plače Etijevih delavcev v slovenskih podjetjih dvignile nad povprečje branže, najbolj pa se prenove plačnega sistema lahko veselijo tisti z najnižjimi plačami in z več delovne dobe.


»Najbolj šibkim ne bo v dolgoročno korist«


Tomaž Berginc, generalni direktor Etija, pravi, da zakon o minimalni plači najšibkejšim dolgoročno ne bo koristil. Foto Arhiv Eti
Tomaž Berginc, generalni direktor Etija, pravi, da zakon o minimalni plači najšibkejšim dolgoročno ne bo koristil. Foto Arhiv Eti


»Država je v trinajstih mesecih minimalno plačo v bistvu dvignila za 25 odstotkov. Mislim, da poslanci v državnem zboru niso dobro vedeli, kaj dvig minimalne plače pomeni,« se je za Delo odzval Tomaž Berginc: »Ta dvig je ogrozil najenostavnejša dela v Sloveniji in najbolj šibkim skupinam prebivalcem dolgoročno ne bo koristil.« Dodaja, da je nova slovenska zakonodaja šokirala tudi Etijeve lastnike: »Niso še doživeli, da bi se v kakšni državi pogoji dela brez najave tako spremenili, kot so se z zakonom o minimalni plači pri nas.« Naj spomnimo, da je koncern Eti v 2016 za 27,5 milijona evrov pristal v lasti nizozemske družbe Fuse oziroma štirih premožnih avstrijskih družin, povezanih v mednarodno skupino Andlinger & company. 


Čez dva tedna steče poskusna proizvodnja 


V Etiju, enem vodilnih proizvajalcev varovalk v svetu, bodo vpliv dviga plač nadomestil z dodatnimi investicijami v tehnološko opremo, maksimalno bodo optimizirali poslovne procese in manj donosne programe preselili v tujino, kjer imajo enajst od dvanajstih hčerinskih družb.



»Ne bo prvič, da bomo stisnili zobe. Moramo dalje,« pravi Berginc, ki se lahko pohvali z dobrimi poslovnimi rezultati tudi letos. Koncern je v devetih mesecih ustvaril za devet odstotkov več prihodkov kot v primerjalnem obdobju lani, precej višji je tudi dobiček. Lani so prihodki skupine Eti znašali 124 milijonov evrov, čistega dobička pa jim je ostalo 4,2 milijona evrov. Eti izdelke prodaja v več kot šestdeset držav.
 
V drugi polovici novembra bo na izlaški lokaciji stekla poskusna proizvodnja nove, avtomatizirane linije, kjer bodo izdelovali FID-stikala. Investicijo skupaj z novimi proizvodnimi prostori ocenjujejo na sedem milijonov evrov. Trenutno še prevzemajo opremo pri dobaviteljih, je povedal Berginc. Avtomatizacija seveda pomeni tudi racionalizacijo. Če je imel Eti zadnja leta težave z zagotavljanjem ustreznih kadrov, jih zdaj ne iščejo več in v bližnji prihodnosti tudi ne načrtujejo povečanj. »Z dobrimi 1900 zaposlenimi je koncern dosegel zgornjo mejo,« pravi Berginc.

Komentarji: