
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Tržna vrednost podjetja Nvidia je dosegla 5,7 bilijona dolarjev, kar je več od celotnega bruto domačega proizvoda Nemčije, največjega evropskega gospodarstva, ki naj bi letos znašal 5,45 bilijona dolarjev. S tem je Nvidia postala gospodarsko večja od vseh evropskih držav, tudi Združenega kraljestva, Francije, Italije in Španije.
Ameriški tehnološki velikan, katerega čipi poganjajo umetno inteligenco, videoigre in podatkovne centre, je že oktobra 2025 kot prvo podjetje presegel vrednost petih bilijonov dolarjev. Zdaj je njegova tržna kapitalizacija še višja. Po ocenah IMF ostajajo največja svetovna gospodarstva ZDA z 32,4 bilijona dolarjev BDP in Kitajska z 20,6 bilijona dolarjev.
Še bolj zgovoren je podatek, da skupna vrednost petih največjih ameriških podjetij, Nvidia, Alphabet, Apple, Microsoft in Amazon, znaša 20,8 bilijona dolarjev. To je več od skupnega BDP petih največjih evropskih gospodarstev: Nemčije, Združenega kraljestva, Francije, Italije in Španije, katerih skupni BDP dosega 18,1 bilijona dolarjev, ugotavlja Euronews.
V Evropi ni podjetja, ki bi se lahko primerjalo z ameriškimi tehnološkimi velikani. Največje evropsko podjetje po tržni vrednosti je nizozemski proizvajalec čipov ASML z okoli 611 milijardami dolarjev tržne kapitalizacije, kar je skoraj desetkrat manj od Nvidie.
Analitiki sicer opozarjajo, da tržna kapitalizacija in BDP merita različne stvari. BDP prikazuje vrednost vsega blaga in storitev, ustvarjenih v gospodarstvu v enem letu, medtem ko tržna vrednost podjetja odraža pričakovanja vlagateljev o prihodnji rasti in dobičkih. Kljub temu primerjava kaže, kako izjemno moč in vpliv so v zadnjih letih pridobila največja tehnološka podjetja.
Nvidia je danes simbol razcveta umetne inteligence, a podjetje je začelo kot proizvajalec grafičnih kartic za videoigre. V zadnjih letih je postalo ključno podjetje AI revolucije, saj njihove čipe uporabljajo OpenAI, Google, Meta, Microsoft in številni drugi velikani za razvoj umetne inteligence, s čimer je podjetje postalo največjih zmagovalcev AI-booma.

Njihove grafične procesne enote (GPU) so postale nepogrešljive za poganjanje velikih jezikovnih modelov, kot je ChatGPT. Podjetje je iz nišne gamerske družbe zraslo v najvrednejše podjetje na svetu, zanimiva je tudi zgodba ustanovitelja in dolgoletnega direktorja Jensena Huanga.
Rodil se je leta 1963 na Tajvanu, otroštvo pa preživel med Tajvanom in Tajsko, preden se je družina preselila v ZDA. Nvidia je nastala leta 1993, ko je Huang skupaj s Chrisom Malachowskym in Curtisom Priemom razvijal poslovno idejo v restavraciji Denny’s v Kaliforniji.
Za ustanovitev podjetja so skupaj zbrali le 600 dolarjev začetnega kapitala. Huang je znan po skoraj kultnem statusu v tehnološki industriji. Vedno nosi črno usnjeno jakno, zaradi česar ga nekateri primerjajo s Stevom Jobsom. Vodenje podjetja je zelo neobičajno: nima stalne pisarne, temveč se seli med sejnih sobami, zaposlenim pa je dolga leta ponavljal neuradni slogan podjetja: »Od propada nas loči le 30 dni.«
Ta misel izvira iz 90. let, ko je bila Nvidia tik pred bankrotom, dokler je ni rešila uspešna grafična kartica RIVA 128. Huang je zagotovo eden ključnih arhitektov globalne AI industrije. Namesto da bi prodajal le čipe, državam in podjetjem ponuja gradnjo celotnih AI ekosistemov na osnovi Nvidiine tehnologije.
Komentarji