O vzhodnoevropskem bolniku ni več govora

Dunaj – In če je o skupnem vzhodnoevropskem trendu težko govoriti v času, ko vse te države vodijo vsaka svojo stabilizacijsko politiko, pa danes mednarodni komentatorji že dolgo ne govorijo več o vzhodnoevropskem bolniku, nasprotno, ugledni Economist je regijo imenoval kar ACES, the advancing countries of Europe ( napredujoče države Evrope ). 

Tudi najbolj zadolžena vzhodnoevropska država Madžarska načrtuje krčenje državne potrošnje za skoraj štiri milijarde evrov in februarja še strukturne reforme. V Washingtonu in Bruslju morda še ne verjamejo popolnoma v varčevalne namene konservativne vlade, ki je takoj na začetku mandata ostro zavrnila Mednarodni denarni sklad (IMF) in Evropsko unijo, a je tudi Budimpešta medtem že nekajkrat izkusila hude finančne posledice prevelikega petelinjenja na gori dolgov v višini skoraj osemdesetih odstotkov BDP. Če bodo Madžari dodali še ukrepe za gospodarsko rast in zdravih gospodarskih perspektiv ne bodo zamegljevali z nacionalistično retoriko, toliko bolje.

Evropski vzhod, ki je še pred nekaj leti veljal za prvovrstnega kandidata za državne bankrote, zdaj spet tekmuje v tem, kdo bo prvak trajnostnega razvoja. Češki predsednik Vaclav Klaus je v torek podpisal tri zakone vladnega predloga varčevalnih ukrepov za leto 2011, s katerimi bodo zmanjšali stroške za socialo, prilagodili davke in znižali podpore političnim strankam in tako, kot upajo, prihranili 1,4 milijarde evrov. Klaus je plačo znižal tudi sebi in ministrskemu predsedniku Petru Nečasu, morda tudi v upanju, da bo s tem vsaj malo pomiril sindikate, ki že napovedujejo stavkovni val. Tako kot madžarska pa tudi češka vlada spomladi napoveduje globoke reforme davčne, socialne, pokojninske in zdravstvene zakonodaje, pa čeprav člani vladne koalicije v zgornjem domu parlamenta nimajo več večine.

Poljska zgodba o uspehu

Na svoje gospodarske rezultate pa je med vzhodnoevropskimi državami morda najbolj ponosna Poljska, ki je bila v letu 2009 edina država z gospodarsko rastjo v Evropi, šesta največja država EU pa je zdaj tudi njeno sedmo največje gospodarstvo. Samozavestna država je zato skupaj s Čehi in Švedi predstavila pobudo za ustanovitev tako imenovanega vzhodnega partnerstva, s katerim bi radi z Unijo tesneje povezali države kot so Belorusija, Ukrajina, Moldavija, Armenija, Azerbejdžan in Gruzija. Za to si bodo lahko Poljaki še posebej prizadevali, ko bodo v drugi polovici prihodnjega leta od Madžarov prevzeli predsedovanje EU. Zunanji minister Radek Sikorski lahko ob takšnih gospodarskih rezultatih v zahodnih medijih celo Rusiji priporoča politične in socialne reforme, ki naj bi to državo tesneje približale Zahodu, vsej Evropi pa, naj sama poskrbi za lastno varnost.

»Pospravite stereotipe in jih odložite v predal,« zahodnjake ob tem poziva ugledni britanski časnik Economist, pri katerem so prepričani, da v letu 2011 nekdanja komunistična Evropa ne bo nič več videti drugačna od »srečnejših dežel na drugi strani železne zavese«. Pri merjenju korupcije tako in tako verjamejo, da meja že dolgo ni več med zahodom in vzhodom, ampak med severom in jugom, zato med najbolj ogrožene države ne štejejo vzhodnoevropskih, ampak Španijo, Portugalsko in Italijo, »Grčija pa je tako in tako na skrajnem evropskem jugovzhodu.« Napovedujejo, da se bodo v prihodnjem letu tuji investitorji vrnili v vzhodno Evropo, še posebej na Poljsko, a tudi na primer v Estonijo, ki bo postala članica evrskega območja. Ne pozabijo niti omeniti, da na poljsko in madžarsko pobudo ter s podporo EU te države pospešeno načrtujejo tudi energetsko osamosvojitev od Rusije, pa naj bo to z gradnjo naftovodov in plinovodov ali terminalov za utekočinjeni plin.