Ob ohlajanju gospodarstva prisluhniti obrtnikom

Regresni zahtevki, poklicne bolezni in birokratske ovire so že nekaj let zaviralni momenti

Objavljeno
08. januar 2019 20.00
Posodobljeno
08. januar 2019 20.00
Branko Meh FOTO Brane Piano/Delo
Regresni zahtevki, poklicne bolezni, birokratske ovire (kot je na primer tehtanje embalaže), delo upokojencev so glavni problemi malega gospodarstva, je na pobovoletnem srečanju naštel predsednik OZS Branko Meh. Velike predvolilne obljube je ob oblikovanju vladne koalicije spremljala skepsa, po prvih mesecih pa je nekaj spodbudnih znakov.​​​​​​​

Na prvem mestu je Branko Meh navedel odločitev za vzpostavitev funkcije državnega sekretarja za malo gospodarstvo, pa urejanje boleznin in dvojnega statusa upokojenih obrtnikov in podjetnikov, torej prejemanje pokojnine in plačevanje prispevkov in davkov za dodatno delo. S tem bi lahko vsaj malenkostno rešili tudi pomanjkanje poklicno izobražene delovne sile. In plače? OZS se bori za dvig neto plač na račun bruto plač. Torej več delavcu in manj državi.

Direktor OZS Danijel Lamperger je pojasnil, da obrtno-podjetniška zbornica sledi svojemu ključnemu namenu, zastopanju in svetovanju; po petdesetih letih dela sta vizija in poslanstvo tako nespremenjena. Potem, ko je bilo ukinjeno obvezno članstvo, je OZS lani vendarle spet dosegla finančno stabilnost.

Na ponovoletno srečanje je prišel tudi svetnik iz obrtno-podjetniške srenje, Alojz Kovšca; v prvi vrsti kot zastopnik interesov obrtnikov in podjetnikov in šele nato kot predsednik državnega sveta. Sodelovanje OZS in državnega sveta je po njegovih besedah na visoki ravni; veliko je bilo že narejenega, veliko pa jih vse skupaj še čaka. Napredek pričakuje tako pri regresnih zahtevkih kot splošnem urejanju boleznin.

Pri ostali zakonodaji pa po njegovem ni moč pričakovati večjega poenostavljanja pogojev za obrt in podjetništvo, saj obrtniki niso volilna baza sedanje koalicije. Obljube politike, ki so bile dane, po njegovih besedah, ne da niso bile izpolnjene, temveč gredo celo v drugo smer. A obrtniki se bodo po besedah Alojza Kovšce še naprej borili, njihove vsakoletne zahteve niso zgolj želje, temveč predlogi, kako je moč kaj rešiti in bi jim bilo ob ohlajanju gospodarstva toliko pametneje prisluhniti.


Regresni zahtevki


Za STA je Branko Meh razložil, da gre predlog zbornice za ureditev regresnih zahtevkov zavoda za zdravstveno zavarovanje in zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do delodajalcev v smeri, da bi se prispevek, ki ga plačujejo delodajalci za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, zvišal z zdajšnjih 0,53 odstotka plače oz. zavarovalne osnove na en odstotek, zbrana sredstva pa bi se uporabljalo namensko, torej potem zahtevkov ne bi bilo več.

Zavod za zdravstveno zavarovanje po trenutni ureditvi od delodajalcev na leto pobere približno 80 milijonov evrov iz naslova prispevkov za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, po predlogu OZS bi bilo tega denarja v primeru zvišanja prispevka na en odstotek približno 160 milijonov evrov. Ta sredstva naj bi zadostovala za vse obveznosti.

OZS si želi, da bi se ministrstvo in delodajalci dogovorili za tak pravilnik, ki bi ščitil tako delavce kot delodajalce."Nismo proti pravilniku, želimo pa, da se ga uredi na primeren in pošten način,"je izpostavil. Po njegovih besedah si želijo, da v pravilniku ne bi bilo navedenih bolezni, za katere lahko zbolimo zunaj delovnega okolja. Poleg omenjenega si na zbornici želijo tudi, da bi breme nadomestil v času bolniške odsotnosti z delodajalca na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prešlo po 20 koledarskih dneh namesto sedanjih 30.