Občine nimajo dovolj zaposlenih za zaščito in reševanje

V Evropi je bil pojem civilna obramba relativno nepomemben do zadnjih petih let in vojne v Ukrajini, ko se je večina Evrope začela zavedati verjetnosti konflikta na območju EU. Zelo pomembna je zato postala zaščita prebivalstva, je ocenil generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin.

Slovenija ima tri podsisteme nacionalne varnosti, in sicer obrambni sistem, sistem notranje varnosti ter sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Obrambni sistem poleg vojaške tvori še civilna obramba. »Obramba države ni le vojska, ampak je sodelovanje celotne skupnosti,« je v podkastu Moč gospodarstva dejala generalna direktorica direktorata za obrambne zadeve na ministrstvu za obrambo Mateja Rokvič. Trije glavni cilji strategije civilne obrambe so podpora Slovenski vojski in vojaški obrambi države, zagotavljanje neprekinjenega delovanja oblasti, neprekinjeno delovanje gospodarstva in drugih dejavnosti ter preskrba prebivalstva. »Civilna obramba so ukrepi vseh državnih organov, lokalnih skupnosti in nekaterih gospodarskih družb, ki jih je vlada določila kot podjetja posebnega pomena za državo.«

Mateja Rokvič in Leon Behin sta pojasnila delovanje civilne obrambe in civilne zaščite. FOTO: Marko Feist

Kako smo civilisti pripravljeni? »Mislim, da smo bolje pripravljeni, kot si mislimo,« odgovarja sogovornica. Lanska vaja Odpornost 2024, na kateri je sodelovalo več kot 2000 posameznikov in je bila največja vaja po osamosvojitvi, je pokazala nekatere pomanjkljivosti, »ki jih pospešeno odpravljamo«. Ena od teh je, denimo, samozadostnost in samopreskrba na prehranskem področju.

Obramba Foto Mors

Sistem temelji na prostovoljcih

Leon Behin pa je izpostavil sistem vodooskrbe, saj občine in podjetja, ki se ukvarjajo z vodooskrbo, lahko v primeru nesreč in kriz zelo hitro postanejo nemočni.

»Civilna obramba mora poskrbeti, da bodo imeli ljudje v kriznih razmerah, kriznih primerih dovolj hrane. Kako bo pa ta hrana prišla do ljudi in kje, je stvar civilne zaščite,« je ponazorila Mateja Rokvič.

Obramba Foto Mors

Uprava za zaščito in reševanje se ukvarja z vsem glede zagotavljanja varnosti prebivalcem in vzpostavitve osnovnih življenjskih pogojev v različnih razmerah, je rekel Behin: »Na srečo smo se v zadnjih tridesetih letih ukvarjali samo z naravnimi in nekaterimi drugimi nesrečami, ki jih je bilo res zelo veliko.« Večino sil zaščite in reševanja sestavljajo prostovoljci: gasilci, gorski, jamarski, podvodni reševalci, skavti, taborniki in drugi. V času katastrofalnih poplav je Slovenijo v enem dnevu reševalo 30.000 reševalcev, ker sistem temelji na prostovoljcih. »Po drugi strani pa so lokalne skupnosti v zadnjih petnajstih letih precej zmanjšale število profesionalnega kadra, ki je zadolžen za zaščito in reševanje. Če smo še pred petnajstimi, dvajsetimi leti imeli več kot sto profesionalcev, zaposlenih na občinah za zaščito in reševanje, ter so bili vrhunski pomočniki županov in poveljnikov, je teh zdaj le nekaj deset.« To pa je predvsem izziv, ker je pri nesrečah nujno treba poznati lokalne razmere.