Oblak bo nadomestil tradicionalne podatkovne centre

Cisco napoveduje, da bodo oblačni podatkovni centri že v treh letih predstavljali 94 odstotkov celotnega prometa.

Objavljeno
11. december 2018 12.00
Posodobljeno
11. december 2018 12.00
Podatkovne centre bo zamenjal virtualni oblak. FOTO Trendmicro
Vinko Seliškar
Vinko Seliškar
Uporaba aplikacij in storitev iz računalniških oblakov se še naprej hitro povečuje, logična posledica je pojavljanje vse večjih oblačnih podatkovnih centrov, ki jih ponudniki gradijo na različnih celinah, da bi zadostili povečanemu povpraševanju posameznikov in podjetij.

Oboji namreč pripomorejo k tako prepričljivi dominantnosti oblačnih storitev. Domači uporabniki prisegajo na pretočne videostoritve, najrazličnejše poizvedbe in družbena omrežja, poslovni uporabniki pa se osredotočajo na poslovno-informacijske sisteme (ERP), sodelovalne rešitve in analitiko, vsaj tako ugotavlja tehnološki gigant Cisco v svojem poročilu o oblačni krajini.
Vse našteto seveda na medmrežju ustvarja vse več prometa. Raba oblačnih aplikacij in vsega drugega bo poskrbela za precej višje obremenitve omrežij – promet v podatkovnih centrih naj bi že leta 2021 dosegel 19,5 zetabajta (ZB ali 1021 bajtov!), pri čemer je še leta 2016 znašal šest zetabajtov. Oblačni podatkovni centri bodo povsem prevladali, promet v njih bo namreč obsegal kar 94 odstotkov vsega prometa podatkovnih centrov na svetu.


Dodatna podatkovna eksplozija

Promet v podatkovnih centrih naj bi že leta 2021 dosegel 19,5 zetabajta.

 

Pametna vozila, pametna mesta in najrazličnejše povezane naprave, stroji in senzorji, ki bodo del ekosistema interneta stvari, že zdaj napovedujejo pravcato podatkovno eksplozijo. Tudi zaradi njih se bo povpraševanje po storitvah podatkovnih centrov še povečevalo. Predvsem na račun interneta stvari bo leta 2021 ustvarjenih že 847 zetabajtov podatkov (ne pa tudi shranjenih!), kar je trikrat več kot danes. V dveh do treh letih naj bi se tudi število povezav v internetu stvari več kot podvojilo, novi dimenziji prenašanja in obdelave podatkov pa bodo kos le tako imenovani hiperpodatkovni centri. Gre za gigantske podatkovne centre, ki bodo pretežno zagotavljali storitve javnih oblakov. Takšnih centrov je bilo leta 2016 po svetu 338, čez tri leta pa naj bi jih bilo že 628. V njih bo vgrajenih več kot polovica vseh strežnikov na planetu (sedaj okoli četrtina), z vidika zmogljivosti pa bodo premogli okoli 70 odstotkov vseh računskih zmogljivosti. Pri tem bodo hranili slabi dve tretjini vseh podatkov uporabnikov in podjetij.
Pametna vozila, pametna mesta napovedujejo podatkovno eksplozijo.

Slovenija takšnega centra (še) nima. Cisco namreč za hiperpodatkovni center označi le podatkovne centre, ki z omogočanjem infrastrukturnih ali platformnih storitev (iz oblaka) ustvarijo vsaj milijardo ameriških dolarjev prometa na leto – tu prednjačijo Amazon, IBM in NTT. Merilo za zagotavljanje programske opreme kot storitve zahteva letni promet vsaj dve milijard dolarjev, glavni igralci pa so Alphabet (Google), Microsoft, Oracle in Salesforce. Letvica je za platforme družbenih omrežij in podobne ekosisteme postavljena še više – pri štirih milijardah ameriških dolarjev prometa, ki pa jo velikani, kot so Apple, Facebook, Tencent ter Yahoo, brez težav presežejo. Na vrhu hierarhije največjih podatkovnih centrov na planetu so seveda tisti, ki skrbijo za transakcije v elektronski trgovini, prevladujejo pa »kolosi« podjetij Alibaba, Amazon ter eBay.


Tehnološki odličnjaki

Hiperpodatkovni center na leto ustvari vsaj milijardo dolarjev prometa.

Oblačne podatkovne centre odlikujejo (naj)višje ravni virtualizacije, standardizacije, avtomatizacije in seveda varnosti. Ne le da zagotavljajo bistveno več zmogljivosti v primerjavi s tradicionalnimi podatkovnimi centri, tudi upravljanje je na precej višji ravni, saj je večnajemništvo skoraj v vseh prisotno brez izjeme. V ospredje stopa tudi programsko opredeljena arhitektura, ki skupaj z virtualizacijo omogoča konsolidacijo strojne in programske opreme in višjo raven avtomatizacije, kar skrbnikom prihrani veliko časa, varnostnim strokovnjakom pa dodatno olajša delo – zaščito strežnikov, omrežja in podatkov.

Struktura storitev, ki jih zagotavljajo oblačni podatkovni centri, se v prihodnje sicer ne bo bistveno spremenila. Za tri četrtine vseh bremen, ki jih bodo obdelovali, bo poskrbela programska oprema kot storitev, medtem ko bo oblak kot infrastrukturni temelj predstavljal 16 odstotkov oblačnih bremen (danes dobro petino), preostalih devet odstotkov pa bo odpadlo na zagotavljanje oblačnih platform kot storitev.