Obrtniki proti škotski žagi, čez mejo pa bo zrasla še enkrat večja

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije nasprotuje žagi na Gomilskem, ki jo bo postavila škotska družba BSW.

Objavljeno
21. maj 2018 16.40
Posodobljeno
21. maj 2018 17.11
»Hlodovine iglavcev je bilo v zadnjih letih v Sloveniji še preveč,« je dejal Mitja Piškur iz Gozdarskega inštituta Slovenije. Foto Roman Šipić/Delo
Ljubljana – Mali slovenski žagarji, združeni v Obrtno-podjetniški zbornici, nasprotujejo žagi na Gomilskem, ki jo bo postavila škotska družba BSW. Že zdaj namreč ne dobijo dovolj hlodovine, so dejali na OZS. »Nasprotujemo tako veliki žagi, saj lahko uniči več kot tisoč delovnih mest in male žagarje,« je dejal Branko Meh, predsednik OZS. Mitja Piškur iz Gozdarskega inštituta Slovenije pa je dejal, da je bilo v zadnjih letih hlodovine iglavcev v Sloveniji še preveč.

BSW namerava septembra začeti gradnjo žage za iglavce s kapaciteto 300.000 kubičnih metrov z ostalo tehnologijo za proizvodnjo lesnih izdelkov. Investicija je težka 40 milijonov evrov, zaposlili pa bodo 170 ljudi. V torek bodo z ostalimi deležniki podpisali memorandum glede skupnih interesov pri izvedbi projektov v lesni panogi.

»Tako poceni razprodajati slovensko surovino je napačna gospodarska politika,« je poudaril član odbora žagarjev pri OZS Alojz Selišnik. Novi investitorji, domači ali tuji, lahko od Slovenskih državnih gozdov pridobijo do 35 odstotkov lastnih potreb po surovini. Slovenske žage imajo proste kapacitete, saj ne dobimo surovine, ampak to izvozimo, je dejal žagar Marijan Sadek: »Trudimo se, da bi surovina ostala doma, a nimamo podpore države.«

Slovenija je leta 2013 izvozila skoraj 600.000 kubičnih metrov in uvozila dobrih 10.000 kubičnih metrov hlodov iglavcev za žago in furnir. Izvoz se je nato zaradi naravnih katastrof, kot sta žled in lubadar, povečal na 1,8 milijona kubičnih metrov v 2016, takšen je tudi trgovinski presežek. »Hlodovine iglavcev je bilo v zadnjih letih v Sloveniji še preveč,« je dejal Mitja Piškur iz Gozdarskega inštituta Slovenije. Po njegovih besedah je zaradi velike žage na lokalnem področju lahko večja konkurenca za surovine, v celotni Sloveniji pa so glede na zunanjetrgovinske podatke viški surovine: »Če se ta višek preusmeri iz Avstrije na to žago, ne bi smelo primanjkovati lesa niti za ostale. Se pa lahko zvišajo cene lesa, ker se je pojavil nov močan igralec.«
Na OZS so ocenili, da se izvoz v Avstrijo ne bo zmanjšal. »Avstrijci so dobri kupci ter so zlezli pod kožo zasebnim prodajalcem in trgovcem, je dejal Selišnik: »Ker imajo doma subvencije na prevoz, podporo bank in lokalnih politik so izredno dobri plačniki. Ker jemljejo velike količine in zaradi hitrih plačil kmetje raje prodajo njim.«

Medtem 30 kilometrov od slovenske meje na avstrijskem Štajerskem, v Predingu, skupina Hasslacher napoveduje širitev žage na kapaciteto 600.000 kubičnih metrov, torej še enkrat večjo od predvidene na Gomilskem. »Žaga nam bo omogočila, da prevzamemo celoten okrogel les v regiji. Slovenija se je že izkazala kot zanesljiv dobavitelj lesa in iz tam bomo dobili polovico vsega lesa,« je po poročanju avstrijskega Kleine Zeitunga dejal direktor družbe Hasslacher Christoph Kulterer. Na vprašanje, ali jih moti tudi avstrijske investicija, je Selišnik odgovoril: »Avstrijska investicija nas ne moti. Motijo nas ukrepi naše politike, ki ne omogočajo, da bi lahko bili mi v Sloveniji najboljši kupec lastne surovine. V Sloveniji so vsi boljši kupec kot mi, ker imamo slabše gospodarske pogoje.«

Glede na napovedi avstrijske družbe obstaja očitno in resno tveganje, da je nasprotovanje vstopu škotskega investitorja v Slovenijo povezano s ciljem, da se slovenska hlodovina še naprej vozi v avstrijsko predelavo in da so v ozadju nasprotovanj interesi avstrijske konkurence, se je na kritike OZS odzval zastopnik BSW v Sloveniji Janez Mazej