Odbor prekinil razpravo o izdaji soglasja za prodajo Abanke in Banke Celje ali združene banke

Ljubljana − Odbor DZ za finance in monetarno politiko je danes prekinil obravnavo predloga vlade, da DZ soglaša z izstopom države iz lastništva zaradi sanacije podržavljenih Abanke in Banke Celje oziroma iz združene banke. Ugotovil je, da za to potrebuje dodatne in bolj kakovostne informacije, zato bo o tem odločal na eni od prihodnjih sej, piše STA. 

Država se je v okviru postopka izvedene državne pomoči za Abanko zavezala, da bo ob morebitnem vstopu v Banko Celje nadaljevala združevanje obeh bank. Vlada je nato zagotovila, da bo država izstopila iz lastništva obeh bank ali iz združene banke, kar je bil pogoj za soglasje evropske komisije za državno pomoč v obeh bankah. A tak sklep mora zdaj potrditi še DZ.

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je pojasnil, da je soglasje potrebno, ker izravnalni ukrepi v obeh bankah brez njunega nadaljnjega združevanja in privatizacije niso zadostni. Evropska komisija je sicer odobrila državno pomoč na podlagi vladnega sklepa, ki pa ga mora potrditi še DZ, da bo postopek formalno končan, je dodal.

Če se to ne bo zgodilo, bosta morali banki ali iz lastnih sredstev vrniti pomoč, ker bo v tem primeru komisija državno pomoč označila za nedovoljeno, ali pa bo treba pripraviti spremenjen program njunega prestrukturiranja s kakšnimi drugimi ukrepi in ponoviti postopek, je povedal Dragonja.

Člani odbora vseeno niso hoteli dati vladi »neizpolnjene, a podpisane menice« za prodajo obeh bank, in to brez kakršnihkoli drugih določb ali pogojev. ZL je celo v začetku seje želela, da se sklep o soglasju za prodajo umakne iz parlamentarne obravnave, a ji to ni uspelo.

V SDS po besedah Marka Pogačnika ne nasprotujejo privatizaciji, a ne »po meri«. Ker je znova omenil nujnost priprave strategije privatizacije, mu je Dragonja odgovoril, da je ta pripravljena, a da ima še oznako »zaupno«.

Po njegovih besedah bodo zdaj opoziciji predstavili kriterije za razvrščanje kapitalskih naložb. »Ključna vsebina strategije pa je, kako izboljšati upravljanje v podjetjih v državni lasti in povečati donose naložb, ne le za proračun, temveč tudi za tam zaposlene in za vse državljane,« je poudaril Dragonja.

Odločitev odbora, da točko prekine, je podprl. Kot je namreč opozoril Franc Križanič (SD), bi morali tak sklep razširiti vsaj z določbo minimalne cene, ki bi jo država morala iztržiti, da si povrne vložek dokapitalizacij, ter s takšnimi določbami, da bi preprečili prodajo bank tekmecu, ki bi jo »samo zmanjšal na minimum«.

Odbor je med drugim podprl predlog sklepov oziroma priporočil SDS v zvezi z upravljanjem državnega premoženja v Družbi za upravljanje terjatev bank ter v zvezi z aktivnostmi Banke Slovenije glede sanacije bančnega sistema. Z njimi med drugim želijo pridobiti celovite informacije o nastanku kapitalskega primanjkljaja v bankah in o njegovi sanaciji ter do strategije poslovanja državnih bank.