Odškodnina za bančne izbrise ostaja na ramenih Banke Slovenije
Vlada je na dopisni seji ekspresno sprejela zakon o sodnem varstvu bančnih razlaščencev.
Odpri galerijo
Foto Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Če bo sodišče ugotovilo, da je bila razlastitev bančnih vlagateljev neupravičena, bo morala odškodnino plačati Banka Slovenije, določa predlog zakona o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki ga je na dopisni seji sprejela vlada.
Vlada tako ni ugodila pripombam centralne banke, da ta ne more biti objektivno odgovorna za morebitno prikrajšanje več kot 100.000 razlaščenih delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank in da bi šlo pri tem za monetarno financiranje. Guverner Boštjan Vasle je premieru Marjanu Šarcu v ponedeljek glede tega poslal odprto pismo. Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da pri tem vztrajajo, ker je že zakon o bančništvu določal je morebitna odškodninska odgovornost za izveden ukrepe na strani Banke Slovenije, takšno rešitev pa je priznalo tudi ustavno sodišče.
Omenjeni zakon je vlada včeraj sprejela kar na dopisni seji. S tem je po pojasnilu ministrstva pohitela, ker je državni svet, ki bo zasedal danes, pripravil svoj predlog in bi to sprejem vladnega predloga močno zavleklo. Predlog zakona, ki naj bi odpravil ugotovljeno neustavnost predvideva, da bodo sodni postopki o razlastitvah v zadnji sanaciji bank tekli prek Okrožnim sodiščem v Mariboru, Banka Slovenije pa bo morala v njih dokazati obstoj razlogov za izbris bančnih delnic in podrejenega kapitala v višini 960 milijonov evrov. Novost je, da se bodo sodne takse plačale na koncu sodnega postopka, kar naj bi prispevalo k hitrejšemu začetku obravnave tožb.
Predlog zakona določa, dostop do informacij v treh korakih. Banka Slovenije bo na svoji spletni strani objavila dokumente o izrednih ukrepih, o oceni vrednosti bank in stresnih testih, pri čemer bo prekrila zaupne in osebne podatke, objavila pa bo tudi izvlečke. Druge podatke, povezane s sanacijo bank naj bi oškodovani vlagatelji oziroma njihovi odvetniki dobili v virtualni podatkovni sobi. A če je prejšnja različica zakona oblikovanje takšne sobe nalagala centralni banki, ki je tožila, da za to nima kapacitet, naj bi po novem predlogu za to poskrbela Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), kjer nad to zahtevno nalogo po naših informacijah niso navdušeni, saj tudi oni nimajo kapacitet za to. Na ministrstvu pravijo, da so se za to odločili, ker je ATVP bolj nevtralna in ni v konfliktu interesov.
Novi predlog je nekoliko skrajšal tudi rok za vložitev tožbe, in sicer najpozneje v desetih mesecih od sprejetja tega zakona. Sodišču naj bi pri presoji pomagala skupina petih do osmih izvedencev, ki naj bi bili strokovnjaki s področja financ, prava in bank, a ne smejo biti povezani s sanacijo bank.
Vlada tako ni ugodila pripombam centralne banke, da ta ne more biti objektivno odgovorna za morebitno prikrajšanje več kot 100.000 razlaščenih delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank in da bi šlo pri tem za monetarno financiranje. Guverner Boštjan Vasle je premieru Marjanu Šarcu v ponedeljek glede tega poslal odprto pismo. Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da pri tem vztrajajo, ker je že zakon o bančništvu določal je morebitna odškodninska odgovornost za izveden ukrepe na strani Banke Slovenije, takšno rešitev pa je priznalo tudi ustavno sodišče.
Omenjeni zakon je vlada včeraj sprejela kar na dopisni seji. S tem je po pojasnilu ministrstva pohitela, ker je državni svet, ki bo zasedal danes, pripravil svoj predlog in bi to sprejem vladnega predloga močno zavleklo. Predlog zakona, ki naj bi odpravil ugotovljeno neustavnost predvideva, da bodo sodni postopki o razlastitvah v zadnji sanaciji bank tekli prek Okrožnim sodiščem v Mariboru, Banka Slovenije pa bo morala v njih dokazati obstoj razlogov za izbris bančnih delnic in podrejenega kapitala v višini 960 milijonov evrov. Novost je, da se bodo sodne takse plačale na koncu sodnega postopka, kar naj bi prispevalo k hitrejšemu začetku obravnave tožb.
Do informacij v treh korakih
Predlog zakona določa, dostop do informacij v treh korakih. Banka Slovenije bo na svoji spletni strani objavila dokumente o izrednih ukrepih, o oceni vrednosti bank in stresnih testih, pri čemer bo prekrila zaupne in osebne podatke, objavila pa bo tudi izvlečke. Druge podatke, povezane s sanacijo bank naj bi oškodovani vlagatelji oziroma njihovi odvetniki dobili v virtualni podatkovni sobi. A če je prejšnja različica zakona oblikovanje takšne sobe nalagala centralni banki, ki je tožila, da za to nima kapacitet, naj bi po novem predlogu za to poskrbela Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), kjer nad to zahtevno nalogo po naših informacijah niso navdušeni, saj tudi oni nimajo kapacitet za to. Na ministrstvu pravijo, da so se za to odločili, ker je ATVP bolj nevtralna in ni v konfliktu interesov.
Novi predlog je nekoliko skrajšal tudi rok za vložitev tožbe, in sicer najpozneje v desetih mesecih od sprejetja tega zakona. Sodišču naj bi pri presoji pomagala skupina petih do osmih izvedencev, ki naj bi bili strokovnjaki s področja financ, prava in bank, a ne smejo biti povezani s sanacijo bank.
