Odziv na projekt Sobivamo kliče k nadaljevanju

Enotne rešitve ni, saj so potrebe starejših po različnih oblikah bivanja na stara leta v Sloveniji zelo različne.
Objavljeno
14. maj 2018 17.57
Posodobljeno
16. maj 2018 19.09
Druženje je dobro zdravilo za starostne tegobe. FOTO: Comstock/Getty Images
Božena Križnik
Božena Križnik
Ljubljana – Kam na stara leta, ko je človek še dovolj vitalen, da živi v domačem okolju, hkrati pa je pasiven, osamljen in se zaradi visokih stroškov težko prebija skozi mesec? Predstavniki ministrstva za okolje in prostor so skupaj s partnerji v pol leta po Sloveniji zasejali projekt Sobivamo, ki bo starostnikom ponudil različne rešitve.

Sobivanje (skupno življenje več starejših oseb v stanovanjski skupnosti, ki si med seboj pomagajo, se družijo, delijo stroške in drug drugega spodbujajo k aktivnemu načinu življenja, lahko pa je model zastavljen tudi medgeneracijsko) je v svetu uveljavljeno, pri nas pa je še novost. Ponudil jo je nacionalni stanovanjski program. V kakšnih oblikah bi lahko zaživela v slovenskih okoliščinah, pa ta hip še ni jasno, nenazadnje mora take nove oblike bivanja, kot tudi ključne elemente razmerij med partnerji formalno opredeliti novi stanovanjski zakon, saj je to edino zagotovilo za varnost uporabnikov in ponudnikov. Partnerji v projektu so na turneji po Sloveniji – srečanja so organizirali predvsem v centrih za starejše – prisluhnili lokalnemu prebivalstvu, njihovim potrebam in željam, in jih seznanili z različnimi možnostmi. Vzpostavili so mrežo info točk v 11 regionalnih središčih.
500
stanovanjskih enot za starejše bo do leta 2020 preskrbel SSRS
 

Zanimanje je preseglo vsa pričakovanja. Okroglih miz se je udeležilo več kot 800 ljudi, teme pa je predstavilo okrog 70 strokovnjakov z različnih področij. Info točk si želijo tudi v drugih občinah. Prek njih bodo vzpostavili evidenco oseb, ki bi želele sobivati v stanovanjskih skupnostih in poiskali ustrezne modele, ki jih bodo nato preizkusili skozi pilotne projekte. V pogovorih so detektirali institucije, združenja in zasebnike, ki so pripravljeni oblikovati ponudbo tako, da bi prilagodili obstoječe nepremičnine ali zgradili nove, velike upe pa polagajo tudi na zagon zadružništva na nepremičninskem področju. Tisti, ki zdaj živijo v (prevelikem ali starosti neprilagojenem) lastnem stanovanju, a bi se radi preselili v tako skupnost, bodo svoje stanovanje lahko oddali v najem republiškemu stanovanjskemu skladu. V desetih letih bo izvedbenih projektov za namene sobivanja že zelo veliko, je prepričana ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.

V naboru možnosti so neformalni načini interesnega združevanja kot tudi institucionalne oblike, kjer država sofinancira del zmogljivosti za sobivanje starejših. Na primer Stanovanjski sklad RS bo v Ljubljani, Mariboru in Kranju zgradil 200 oskrbovanih stanovanj, nadaljnjih 300 enot v različnih oblikah bivanja pa naj bi sofinanciral s 15 milijoni evrov, vse do leta 2020.