OECD: Svetovno gospodarstvo se pospešeno upočasnjuje, izpostavljena predvsem Evropa
»Klub razvitih« je znižal napovedi rasti za skoraj vse države, najbolj pa za Nemčijo, Italijo, evrsko območje in Združeno kraljestvo, skrbi predvsem hiter upad izvoznih naročil v industriji.
Odpri galerijo
OECD, ki ga vodi José Angel Gurría, opozarja na vse bolj skrb vzbujajoče signale iz svetovne ekonomije in znižuje napovedi. FOTO: Reuters
Ljubljana – Svetovno gospodarstvo se pospešeno umirja, glavna geopolitična tveganja in negotovosti ostajajo in se povečujejo. Še posebej nepričakovano hitro se gospodarska rast upočasnjuje v Evropi, ugotavlja Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je v svojih najnovejših, vmesnih gospodarskih napovedih letošnjo napoved rast svetovnega gospodarstva znižala s 3,7 na 3,3 odstotka.
Najšibkejši člen je evrsko območje, kjer naj bi rast z lanskih 1,8 odstotka letos znižala na vsega odstotek, pri čemer naj bi Italija utrpela celo recesijo in 0,2-odstotno skrčenje BDP (prej je bila predvidena 0,9-odstotna rast). Tudi rast v naši najpomembnejši trgovinski partnerici Nemčiji bo letos predvidoma prepolovljena in vsega 0,7-odstotna in tudi prihodnje leto bo ostala zelo nizka, le 1,1-odstotna. V OECD tudi do konca 2019 ne pričakujejo zvišanja negativnih evrskih obrestnih mer za depozite za čez noč.
Posledice brexita bodo prizadele Združeno kraljestvo, ki naj bi ob padcu naložb doseglo le pičlo, manj kot enoodstotno gospodarsko rast, ob tem pa so zaposlitvena pričakovanja za letos pa so strmoglavila.
Ob povečanju geopolitičnih tveganj in trgovinskih napetostih povzročata zaskrbljenost tudi padec rasti izvoza in hiter upad izvoznih naročil v industriji evrskega območja, ta so po zadnjih podatkih OECD za skoraj 15 odstotkov nižja od povprečja v zadnjih treh letih.
OECD opozarja tudi na možne posledice upočasnitve kitajskega gospodarstva, ki bi dodatno znižale trgovino in rast po svetu, še posebej pa v Aziji in območju z evrom. Še posebej velik vpliv bi na svetovno rast imelo znižanje kitajskega povpraševanja: če bi se znižalo za dva odstotka, bi se recimo BDP v evrskem območju in Nemčiji dodatno znižal še za več kot 0,3 odstotne točke, še večji pa bil njegov negativni učinek na celotno svetovno gospodarstvo.
»Svetovna ekonomija se sooča z naraščajočimi negativnimi vplivi. Ostra upočasnitev rasti v katerikoli večji regiji bi lahko imela posledice za ves svet, še posebej, če bi se prelila tudi na finančne trge,« je ob predstavitvi napovedi poudarila glavna ekonomistka OECD Laurence Boone in pri tem vlade pozvala, naj okrepijo multilateralni dialog, s čimer bi omejili tveganja in se izognili nadaljnjemu upadu gospodarstva.
Iz makroekonomske napovedi OECD, ki zajema le omejeno število držav (Slovenija ni posebej omenjena) sicer še izhaja, da naj bi letos med razvitimi državami še najvišjo gospodarsko dinamiko dosegle ZDA, Avstralija in Južna Koreja, a povsod bo rast nižja kot lani in tudi ne bo presegla treh odstotkov.
Na vrhu lestvice ostajata azijski velikanki Indija (rast se bo povzpela s sedmih na 7,2 odstotka) in Kitajska, ki ji napovedujejo znižanja stopnje rasti s 6,6 na 6,2 odstotka. Med državami, kjer bo letos pustošila recesija, bosta po oceni OECD poleg naše zahodne sosede še Turčija in Argentina.
Najšibkejši člen je evrsko območje, kjer naj bi rast z lanskih 1,8 odstotka letos znižala na vsega odstotek, pri čemer naj bi Italija utrpela celo recesijo in 0,2-odstotno skrčenje BDP (prej je bila predvidena 0,9-odstotna rast). Tudi rast v naši najpomembnejši trgovinski partnerici Nemčiji bo letos predvidoma prepolovljena in vsega 0,7-odstotna in tudi prihodnje leto bo ostala zelo nizka, le 1,1-odstotna. V OECD tudi do konca 2019 ne pričakujejo zvišanja negativnih evrskih obrestnih mer za depozite za čez noč.
Posledice brexita bodo prizadele Združeno kraljestvo, ki naj bi ob padcu naložb doseglo le pičlo, manj kot enoodstotno gospodarsko rast, ob tem pa so zaposlitvena pričakovanja za letos pa so strmoglavila.
Ob povečanju geopolitičnih tveganj in trgovinskih napetostih povzročata zaskrbljenost tudi padec rasti izvoza in hiter upad izvoznih naročil v industriji evrskega območja, ta so po zadnjih podatkih OECD za skoraj 15 odstotkov nižja od povprečja v zadnjih treh letih.
OECD opozarja tudi na možne posledice upočasnitve kitajskega gospodarstva, ki bi dodatno znižale trgovino in rast po svetu, še posebej pa v Aziji in območju z evrom. Še posebej velik vpliv bi na svetovno rast imelo znižanje kitajskega povpraševanja: če bi se znižalo za dva odstotka, bi se recimo BDP v evrskem območju in Nemčiji dodatno znižal še za več kot 0,3 odstotne točke, še večji pa bil njegov negativni učinek na celotno svetovno gospodarstvo.
Skrb pred paniko na finančnih trgih
»Svetovna ekonomija se sooča z naraščajočimi negativnimi vplivi. Ostra upočasnitev rasti v katerikoli večji regiji bi lahko imela posledice za ves svet, še posebej, če bi se prelila tudi na finančne trge,« je ob predstavitvi napovedi poudarila glavna ekonomistka OECD Laurence Boone in pri tem vlade pozvala, naj okrepijo multilateralni dialog, s čimer bi omejili tveganja in se izognili nadaljnjemu upadu gospodarstva.
Iz makroekonomske napovedi OECD, ki zajema le omejeno število držav (Slovenija ni posebej omenjena) sicer še izhaja, da naj bi letos med razvitimi državami še najvišjo gospodarsko dinamiko dosegle ZDA, Avstralija in Južna Koreja, a povsod bo rast nižja kot lani in tudi ne bo presegla treh odstotkov.
Na vrhu lestvice ostajata azijski velikanki Indija (rast se bo povzpela s sedmih na 7,2 odstotka) in Kitajska, ki ji napovedujejo znižanja stopnje rasti s 6,6 na 6,2 odstotka. Med državami, kjer bo letos pustošila recesija, bosta po oceni OECD poleg naše zahodne sosede še Turčija in Argentina.
