OECD zvišal napoved rasti slovenskega BDP
Napovedi za svetovno gospodarstvo kljub večjim tveganjem dobre.
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Shutterstock
Organizacija za gospdarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je napoved rasti slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) za letos zvišala s 4,3 odstotka na pet odstotkov, za leto 2019 pa s 3,4 odstotka na 3,9 odstotka. Napoved OECD je tako blizu tisti Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki Sloveniji za letos napoveduje 5,1-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti, prihodnje leto pa 3,8-odstotno.
* - * Banka Slovenije v napovedi z 19. decembra za obdobje do leta 2020 napoveduje postopno znižanje rasti na 3,4 odstotka.
V OECD poudarjajo, da je rast široko zasnovana, spodbujata pa jo tako domača poraba kot zunanje povpraševanje. Prispevek zunanje trgovine k rasti se bo letos po napovedih zmanjšal z lanskih 1,3 odstotne točke na vsega 0,1 odstotne točke, prihodnje leto pa 0,3 odstotne točke. Izvoz naj bi se letos okrepil za 8,8 odstotka, prihodnje leto pa za 6,8 odstotka, uvoz pa za 9,8 oziroma 7,1 odstotka.
Rast zasebne potrošnje naj bi se letos z lanskih 3,2 odstotka okrepila na 4,2 odstotka, prihodnje leto pa spet umirila na 3,2 odstotka. V OECD poudarjajo, da jo spodbujata realna rast razpoložljivega prihodka in dobro razpoloženje potrošnikov, ki je na najvišjih ravneh v desetletju. Državna potrošnja naj bi se letos tako kot lani okrepila za 2,3 odstotka, prihodnje leto pa upadla na 1,4 odstotka, spodbuja pa jo tudi postopno opuščanje kriznih ukrepov.
Rast bruto investicij naj bi se ob naložbah podjetij v širitev zmogljivosti, učinkih sredstev EU, ugodnejših posojilnih pogojih in še vedno dobrem razpoloženju med podjetniki letos okrepila z 10,3 na 12,6 odstotka, prihodnje leto pa upočasnila na 8,7 odstotka.
Rast domače potrošnje naj bi se letos z lanskih 4,1 odstotka okrepila na 5,6 odstotka, prihodnje leto pa upadla na štiri odstotke.
Ugodne gospodarske razmere so stopnjo brezposelnosti potisnile na najnižje ravni po izbruhu gospodarske krize. Anketna brezposelnost naj bi se z lanskih 6,6 odstotka letos znižala na 5,3 odstotka, prihodnje leto pa na 4,8 odstotka. Dogajanje na trgu dela je že privedlo do pomanjkanja usposobljene delovne sile v nekaterih sektorjih, a kljub temu rast plač po ugotovitvah OECD ostaja zmerna. Inflacija naj bi se letos zaradi dražje energije in hrane okrepila z 1,6 na 2,3 odstotka, prihodnje leto pa celo na 2,7 odstotka. Po drugi strani naj bi osnovna inflacija brez hrane in energije letos dosegla le 1,3 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se pospešila na 2,6 odstotka.
OECD ugotavlja, da je javnofinančna politika kljub pričakovanemu manjšemu nominalnemu presežku tudi v tem in naslednjem letu ekspanzivna in ne prispeva k dolgoročni stabilnosti javnih financ. Glede na denarno politiko ECB je sedanja ekonomska politika Slovenije po prepričanju OECD preveč spodbujevalna, ne loteva pa se tveganj, ki jih prinaša na primer staranje prebivalstva.
OECD je Slovenijo spet opozorila na potrebo po strukturnih reformah, od katerih je odvisna dolgoročna gospodarska rast. Pri tem so tudi tokrat opozorili na potrebo po okrepljeni privatizaciji za boljšo izrabo in razdelitev virov v gospodarstvu.
Svetovno gospodarstvo dosega visoko gospodarsko rast, za katero so zaslužne predvsem večje investicije, nova delovna mesta in okrepitev mednarodne trgovine. Dobre so tudi napovedi, a hkrati se povečujejo tveganja, predvsem zaradi trgovinskih sporov, v najnovejši gospodarski napovedi ugotavlja OECD. »Gospodarska rast se bo v prihajajočih dveh letih po pričakovanju nadaljevala, kratkoročna napoved rasti je najboljša po več letih,« je po navedbah OECD dejal generalni sekretar organizacije Angel Gurria.
Gurria je opozoril, da sta za sedanjo rast še vedno precej zaslužna »zelo ugodna monetarna politika« in fiskalno sproščanje. »Iz tega gre sklepati, da močna in vzdržna rast še ni bila dosežena,« je dejal. Ob tem se je med drugim zavzel za strukturne reforme za povečanje produktivnosti in učinkovitejše usposabljanje delovne sile.
OECD skrbi tudi naraščanje tveganj. »V prvi vrsti se moramo izogniti stopnjevanju napetosti na področju trgovine,« je dejal Gurria. Najbolj so se doslej zaostrili trgovinski odnosi med ZDA in Kitajsko. Predsednik ZDA Donald Trump je napovedal carine na kitajski uvoz, vreden 50 milijard dolarjev na leto, ki se nanaša na avtomobile, gospodinjske aparate in elektroniko, ne pa tudi telefonov in oblačil. Dokončen seznam naj bi bil objavljen kmalu. Kitajska je napovedala povračilne ukrepe in uvedbo carin za prav tako 50 milijard dolarjev ameriškega uvoza kmetijskih pridelkov, kemikalij in še česa. Dokončen seznam naj bi bil objavljen do 15. junija.
OECD skrbi tudi rast cen nafte, ki bi lahko upočasnila realno rast dohodka gospodinjstev.
Napovedi rasti za najpomembnejša gospodarstva EU je OECD znižala. Nemčiji za letos in prihodnje leto napoveduje 2,1-odstotno rast (lani 2,5-odstotna), Franciji 1,9-odstotno (lani 2,3-odstotna), Italiji pa za letos 1,4-odstotno in prihodnje leto 1,1-odstotno (lani 1,6-odstotna). Boljše napovedi so za ZDA, ki so lani dosegale 2,3-odstotno rast. Letos naj bi ta dosegla 2,9 odstotka, prihodnje leto pa 0,1 odstotne točke manj.
Močen pospešek se medtem obeta indijskemu gospodarstvu, ki mu OECD za letos napoveduje 7,4-odstotno rast (lani 6,5 odstotka), prihodnje leto pa 7,5-odstotno. Okrepila naj bi se tudi rast ruskega gospodarstva, in sicer z lanskih 1,5 odstotka na 1,8 odstotka. Prihodnje leto naj bi se rast znova znižala na 1,5 odstotka.
| Rast BDP /mesec objave | 2018 | 2019 | 2020 |
|---|---|---|---|
| Umar /mar. | 5,1 % | 3,8 % | 3,2 % |
| Banka Slovenije /dec. | 4,2 % | * | 3,4 % |
| Evropska komisija /maj | 4,7 % | 3,6 % | / |
| OECD /maj | 5,0 % | 3,9 % | / |
| EBRD /maj | 4,0 % | 3,3 % | / |
| IMF /apr. | 4,0 % | 3,2 % | / |
V OECD poudarjajo, da je rast široko zasnovana, spodbujata pa jo tako domača poraba kot zunanje povpraševanje. Prispevek zunanje trgovine k rasti se bo letos po napovedih zmanjšal z lanskih 1,3 odstotne točke na vsega 0,1 odstotne točke, prihodnje leto pa 0,3 odstotne točke. Izvoz naj bi se letos okrepil za 8,8 odstotka, prihodnje leto pa za 6,8 odstotka, uvoz pa za 9,8 oziroma 7,1 odstotka.
Krepitev potrošnje
Rast zasebne potrošnje naj bi se letos z lanskih 3,2 odstotka okrepila na 4,2 odstotka, prihodnje leto pa spet umirila na 3,2 odstotka. V OECD poudarjajo, da jo spodbujata realna rast razpoložljivega prihodka in dobro razpoloženje potrošnikov, ki je na najvišjih ravneh v desetletju. Državna potrošnja naj bi se letos tako kot lani okrepila za 2,3 odstotka, prihodnje leto pa upadla na 1,4 odstotka, spodbuja pa jo tudi postopno opuščanje kriznih ukrepov.
Rast bruto investicij naj bi se ob naložbah podjetij v širitev zmogljivosti, učinkih sredstev EU, ugodnejših posojilnih pogojih in še vedno dobrem razpoloženju med podjetniki letos okrepila z 10,3 na 12,6 odstotka, prihodnje leto pa upočasnila na 8,7 odstotka.
Rast domače potrošnje naj bi se letos z lanskih 4,1 odstotka okrepila na 5,6 odstotka, prihodnje leto pa upadla na štiri odstotke.
Pomanjkanje delovne sile
Ugodne gospodarske razmere so stopnjo brezposelnosti potisnile na najnižje ravni po izbruhu gospodarske krize. Anketna brezposelnost naj bi se z lanskih 6,6 odstotka letos znižala na 5,3 odstotka, prihodnje leto pa na 4,8 odstotka. Dogajanje na trgu dela je že privedlo do pomanjkanja usposobljene delovne sile v nekaterih sektorjih, a kljub temu rast plač po ugotovitvah OECD ostaja zmerna. Inflacija naj bi se letos zaradi dražje energije in hrane okrepila z 1,6 na 2,3 odstotka, prihodnje leto pa celo na 2,7 odstotka. Po drugi strani naj bi osnovna inflacija brez hrane in energije letos dosegla le 1,3 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se pospešila na 2,6 odstotka.
OECD ugotavlja, da je javnofinančna politika kljub pričakovanemu manjšemu nominalnemu presežku tudi v tem in naslednjem letu ekspanzivna in ne prispeva k dolgoročni stabilnosti javnih financ. Glede na denarno politiko ECB je sedanja ekonomska politika Slovenije po prepričanju OECD preveč spodbujevalna, ne loteva pa se tveganj, ki jih prinaša na primer staranje prebivalstva.
OECD je Slovenijo spet opozorila na potrebo po strukturnih reformah, od katerih je odvisna dolgoročna gospodarska rast. Pri tem so tudi tokrat opozorili na potrebo po okrepljeni privatizaciji za boljšo izrabo in razdelitev virov v gospodarstvu.
Krepitev svetovnega gospodarstva
Svetovno gospodarstvo dosega visoko gospodarsko rast, za katero so zaslužne predvsem večje investicije, nova delovna mesta in okrepitev mednarodne trgovine. Dobre so tudi napovedi, a hkrati se povečujejo tveganja, predvsem zaradi trgovinskih sporov, v najnovejši gospodarski napovedi ugotavlja OECD. »Gospodarska rast se bo v prihajajočih dveh letih po pričakovanju nadaljevala, kratkoročna napoved rasti je najboljša po več letih,« je po navedbah OECD dejal generalni sekretar organizacije Angel Gurria.
Generalni sekretar OECD Angel Gurria FOTO: Toru Hanai/Reuters
Gurria je opozoril, da sta za sedanjo rast še vedno precej zaslužna »zelo ugodna monetarna politika« in fiskalno sproščanje. »Iz tega gre sklepati, da močna in vzdržna rast še ni bila dosežena,« je dejal. Ob tem se je med drugim zavzel za strukturne reforme za povečanje produktivnosti in učinkovitejše usposabljanje delovne sile.
OECD skrbi tudi naraščanje tveganj. »V prvi vrsti se moramo izogniti stopnjevanju napetosti na področju trgovine,« je dejal Gurria. Najbolj so se doslej zaostrili trgovinski odnosi med ZDA in Kitajsko. Predsednik ZDA Donald Trump je napovedal carine na kitajski uvoz, vreden 50 milijard dolarjev na leto, ki se nanaša na avtomobile, gospodinjske aparate in elektroniko, ne pa tudi telefonov in oblačil. Dokončen seznam naj bi bil objavljen kmalu. Kitajska je napovedala povračilne ukrepe in uvedbo carin za prav tako 50 milijard dolarjev ameriškega uvoza kmetijskih pridelkov, kemikalij in še česa. Dokončen seznam naj bi bil objavljen do 15. junija.
Počasnejša rast v Nemčiji
OECD skrbi tudi rast cen nafte, ki bi lahko upočasnila realno rast dohodka gospodinjstev.
Napovedi rasti za najpomembnejša gospodarstva EU je OECD znižala. Nemčiji za letos in prihodnje leto napoveduje 2,1-odstotno rast (lani 2,5-odstotna), Franciji 1,9-odstotno (lani 2,3-odstotna), Italiji pa za letos 1,4-odstotno in prihodnje leto 1,1-odstotno (lani 1,6-odstotna). Boljše napovedi so za ZDA, ki so lani dosegale 2,3-odstotno rast. Letos naj bi ta dosegla 2,9 odstotka, prihodnje leto pa 0,1 odstotne točke manj.
Močen pospešek se medtem obeta indijskemu gospodarstvu, ki mu OECD za letos napoveduje 7,4-odstotno rast (lani 6,5 odstotka), prihodnje leto pa 7,5-odstotno. Okrepila naj bi se tudi rast ruskega gospodarstva, in sicer z lanskih 1,5 odstotka na 1,8 odstotka. Prihodnje leto naj bi se rast znova znižala na 1,5 odstotka.
