Omrežja se morajo pripraviti na vojno

Vojna v Ukrajini je razkrila vso ranljivost energetske infrastrukture, od fizičnih napadov, najprej na elektroenergetske povezave, nato še na elektrarne, ves čas pa so se dogajali tudi kibernetski napadi. To je opozorilo za Evropo, pravijo v Eurelectricu, združenju proizvajalcev elektrike. Tudi slovenska energetska podjetja so že doživela kibernetske napade, fizično pa je energetiko napadla kar narava.

Kljub temu so energetska podjetja pogosto prepričana, da so bolj zaščitena, kot v resnici so, kar povečuje tveganje za neustrezno pripravljenost na kibernetske grožnje. Svojo pripravljenost na tveganja na desetstopenjski lestvici ocenjujejo na sedem ali osem, vendar pri tem niso vštete nove grožnje.

Kibernetski napadi so postali ključni del ruske strategije proti Ukrajini. Napadi na sisteme za nadzor elektroenergetskih omrežij so imeli za cilj izklopiti električno energijo, destabilizirati energetske sisteme in oslabiti ukrajinsko vojno sposobnost. Eden izmed najbolj prepoznavnih poskusov je bil napad s pomočjo programov Industroyer2, ki je ogrozil visokonapetostne postaje, vendar so ukrajinski kibernetski strokovnjaki uspešno ustavili širjenje napada.

Razgrabili generatorje v strahu pred izpadi elektrike

Kljub uspešnim protiukrepom pa kibernetski napadi niso omejeni zgolj na Ukrajino. Tarče napadov so bili tudi energetski sistemi drugih evropskih držav. Vendar pa je zaznana nevarnost med energetskimi podjetji pogosto napačna. Številna podjetja menijo, da so njihovi sistemi dovolj zaščiteni, vendar so kibernetske grožnje postale vse bolj sofisticirane in težje zaznavne. Napadi na nadzorne sisteme so postali bolj prefinjeni, pri čemer so hekerji uporabljali tehnike za infiltracijo in oviranje energetskih omrežij, kar je povzročilo obsežne motnje v delovanju. Hkrati so se napadi razširili tudi na energetske objekte, kot so termoelektrarne in sončne ter vetrne elektrarne, kjer so se kibernetske in fizične grožnje prepletle.

Podjetja so pogosto prepričana, da imajo ustrezne zaščite, vendar ne upoštevajo čedalje bolj naprednih metod napadov ali novih vrst groženj, ki jih prinaša digitalna vojna. To lahko vodi v resno podcenjevanje tveganj, kar zmanjšuje pripravljenost na resne napade, kot so tisti, ki jih je izvedla Rusija v Ukrajini, nekaj pa tudi Ukrajina v Rusiji. Pri tem pomaga tudi umetna inteligenca, ki se razvija vsak dan.

Balkanski presežki elektrike ogrožajo stabilnost slovenskega omrežja

Kibernetski napadi so postali ključna grožnja za energetske sisteme, a ne le zanje. Že brez telefonskih povezav življenje postane bolj zapleteno, brez elektrike pa se zelo hitro povsem ustavi. Ukrajina je pokazala, kako pomembno je imeti robustno kibernetsko zaščito in hitro odzivnost v primeru napadov. Evropa mora izboljšati pripravljenost svojih energetskih in drugih podjetij, tako na področju kibernetske varnosti kot tudi na fizični zaščiti omrežij.

Ločitev ključnih procesov od spletnih povezav, okrepljene transformatorske postaje in kabliranje vsaj distribucijskih vodov in podobno so poti do večje varnosti tako v primeru kibernetskih napadov kot v primeru fizičnih napadov, pa naj bo to vojna ali le sneg, veter, poplave. Po napovedih bo tega čedalje več.