Padec rublja muči Slovence

Ljubljana – Slovenski izvozniki opozarjajo na velik padec rublja in zmanjševanje povpraševanja v Rusiji. Izvoz v to državo, šesto najpomembnejšo izvozno partnerico Slovenije, se je v prvih osmih mesecih letos glede na isto obdobje lani zmanjšal za 4,9 odstotka.

Rusko ministrstvo za gospodarstvo je v napovedi za prihodnje leto gibanje BDP znižalo z 1,2-odstotne rasti na 0,8-odstotno krčenje gospodarstva. Ekonomist Veljko Bole z ekonomskega inštituta pravne fakultete je na konferenci PKP predstavil model, ki prikazuje vpliv krčenja ruskega gospodarstva na slovenski BDP. Če ga uporabimo pri najnovejši napovedi, bi se slovenski BDP zaradi ruske krize znižal za 0,2 do 0,3 odstotne točke BDP.

Generalni direktor Duola Dušan Olaj pravi, da slovenski izvozniki v Rusiji zaradi padca rublja postajajo cenovno nekonkurenčni: »Oteženo je sodelovanje na državnih razpisih, saj je zelo težko ali tako rekoč nemogoče podpisati fiksne pogodbe v rubljih. Bojimo se, da se bodo zaradi krize začele zmanjševati državne investicije, kar lahko pomeni težavo za nas, ki v Rusiji poslujemo večinoma z državnimi ustanovami.« Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac opozarja na zmanjšanje porabe: »Ruski potrošnik je zaradi politično-ekonomskega položaja med Rusijo ter Evropo in Ameriko zelo zadržan in se na splošno težje odloča za nakupe trajnih dobrin. Hkrati se je v zadnjih mesecih v Rusiji močno podražila hrana, kar je dodaten udarec za potrošnike.« Kje so rešitve? »Trenutno je alternativa Kazahstan in druge centralnoazijske države. Način, kako vstopiti na te trge in na njih poslovati je namreč približno enak v vseh državah nekdanje Sovjetske zveze.« Olaj priložnosti vidi tudi v Rusiji. Ta je namreč po uvedbi gospodarskih sankcij proti državam Evropske unije začela veliko vlagati v lastno pridelavo kmetijskih pridelkov. V Duolu namreč gradijo tudi balone za pokrivanje velikih kmetijskih površin, s katerimi nameravajo nadomestiti izpad v športni infrastrukturi.

Direktor Rika Janez Škrabec ocenjuje, da imajo slovenska podjetja priložnosti tudi v razvojnih projektih na področju ekologije. Za te imajo slovenska podjetja dobre reference, tako z vidika inženiringa kot tudi izvedbe. »Ne glede na trenutno stanje in sankcije pogovori ne smejo zamreti. Podjetja, ki poslovno sodelujemo z Rusko federacijo, ocenjujemo, da je modro nadaljevati projekte in ohranjati za nas tradicionalno pomemben izvozni trg z velikim razvojno-izvoznim potencialom,« pravi Škrabec.

Ruska kriza na radarju slovenskih podjetij

Poleg padajočega rublja in zmanjševanja porabe vplivajo na blagovno menjavo med Slovenijo in Rusijo tudi ekonomske sankcije, uvedene zaradi krize v Ukrajini. Slovenski izvozniki pojasnjujejo razmere v Rusiji in načrte za prihodnost.

Izvoz v Rusijo je lani presegel milijardo evrov in tako skoraj podvojil izvoz iz leta 2009. Letos sta izvoz in uvoz s to državo manjša kot lani. K temu pripomorejo tudi sankcije, denimo prepoved uvoza nekatere hrane v Rusijo. Ta je neposredno vplivala na zmanjšanje izvoza Slovenije v Rusijo za približno 20 milijonov evrov, navajajo v Banki Slovenije. Izračunali so, da bi se slovenski izvoz zaradi zmanjšanja blagovne menjave z Rusijo in Ukrajino ter posrednih učinkov sankcij na izvoz v druge države zmanjšal za 1,3 odstotne točke letos in 1,4 odstotne točke v letu 2015. S tem bi se slovenski BDP v letih 2014 in 2015 lahko znižali za več kot eno odstotno točko.

»Težava za Slovenijo je, da je v primerjavi z drugimi državami EU od Rusije izvozno precej bolj odvisna. V Rusijo gre namreč dobrih 4,7 odstotka vsega izvoza. Poleg tega se zaradi omejitve izvoza v Rusijo zaradi večje ponudbe posledično povečujeta konkurenčnost in cenovna vojna na evropskih trgih,« komentira Janez Škrabec, direktor Rika in predsednik Slovensko-ruskega poslovnega sveta. Pri tem poudarja, da je treba nadaljevati projekte, ki z vidika sankcij niso sporni: »Tekoči projekti na podlagi že podpisanih pogodb in aktivnosti med državama, kolikor mi je znano, se še naprej izvajajo, pri čemer sodelujoča slovenska podjetja ne kršijo sankcij, ki so bile sprejete pozneje, torej po že podpisanih poslovnih pogodbah in se prav tako ne dotikajo področij sodelovanja in izmenjave med državami, ki sicer sodijo pod okrilje sankcij.« Riko v Rusiji gradi dve tovarni »na ključ«, in sicer za proizvodnjo dizelskih motorjev in proizvodnjo tkanin.

Skupina Krka v Rusiji ustvari dobro petino svoje prodaje. V prvih devetih mesecih letos smo na tem trgu dosegli dvoodstotno rast prodaje, izraženo v ruskih rubljih pa 15-odstotno rast, pravijo v Krki, kjer ugotavljajo: »Razmere v Ruski federaciji za zdaj bistveno še ne vplivajo na poslovanje Krke. Najbolj izrazita pa je problematika razvrednotenja ruskega rublja. Razmere na trgu so seveda še zahtevnejše, zato je za doseganje rasti potrebnih še več naporov.«

Krka je pred nekaterimi tekmeci v prednosti, saj ima v Rusiji z lastno tovarno status domačega proizvajalca. »V tovarni proizvedemo nekaj več kot tretjino izdelkov celotne prodaje Krke v Ruski federaciji, druge izdelke proizvedemo v Sloveniji. Status domačega proizvajalca smo leta 2013 še utrdili s povečanjem proizvodnih zmogljivosti z novo tovarno Krka-Rus 2 in povečanjem logističnega centra,« še pojasnjujejo v Novem mestu.

»Gorenje letos na ruskem trgu posluje relativno stabilno, naš rezultat pa bi bil celo zelo dober, če bi bil ruski rubelj močnejši. Padec tečaja rublja je glavni problem, s katerim se spopadamo letos,« je nanizal šef uprave Gorenja Franjo Bobinac. Rusija pomeni za Gorenje dobrih deset odstotkov izvoza, s čimer se uvršča med glavne izvozne trge velenjske skupine, takoj za Nemčijo.

Gorenje bo letos na ruskem trgu prodalo za približno 130 milijonov evrov. To je vrednostno približno toliko kot lani, pri napovedih za prihodnje leto pa so v Gorenju še nekoliko bolj previdni, saj bo veliko odvisno od trajanja krize in globine sankcij proti Rusiji. »Makroekonomske napovedi za Rusijo so za prihodnje leto rahlo negativne oziroma naj bi ruski trg leta 2015 po nekaterih napovedih ostal na enaki ravni kot letos. Takšna bo verjetno tudi naša napoved poslovanja na ruskem trgu v prihodnjem letu,« je poudaril Bobinac. In kakšna je rešitev, če bo kriza trajala? O povečevanju prodaje in nenehnem iskanju novih trgov, odgovarja šef Gorenjeve uprave. »Tudi v času prejšnjih ruskih kriz smo uspeli povečevati tržne deleže in rasti hitreje kot konkurenca.«

Ruska kriza močno skrbi tudi domžalski Helios. »Lani nas je najprej udaril padec prodaje v Ukrajini, nadaljevalo se je s padcem tečaja ukrajinske grivne, letos je sledil padec rublja, v tretjem in četrtem kvartalu letos pa se spopadamo še s padcem prodaje v Rusiji. Vse to zelo negativno vpliva na naše poslovanje,« je povedal Aleš Klavžar, predsednik uprave Heliosa.

V domžalski družbi, ta v Rusiji ustvari približno petino prihodkov celotne skupine, pozorno spremljajo potek ruske krize, še toliko bolj, ker je Helios s svojimi izdelki na ruskem trgu prisoten tudi v široki potrošnji, glavno rešitev pa vidijo predvsem v umiritvi političnih strasti. »Padec BDP se izraža tudi v naših panogi, saj morajo potrošniki najprej zagotoviti svoje osnovne življenjske potrebe in na to smo zelo občutljivi. Dokler se politična kriza ne reši, ne vidimo pozitivnega trenda poslovanja za prihodnje leto. Če bo vrednost rublja še naprej padala proti evru, bodo prednost pri prodaji premazniških izdelkov dobili lokalni ruski proizvajalci, zato bomo poskušali prihodnje leto več proizvesti v naši lokalni tovarni v Moskvi. Kar najbolj se bomo poskušali zaščititi tudi pred tečajnimi tveganji,« še meni Klavžar.

Kranjski Iskratel na ruskem trgu ustvari od tretjine do 40 odstotkov svoje prodaje, letos ruske krize še niso občutili, pravi finančni direktor Andrej Svetina. »Letos bomo izpolnili načrtovani obseg posla v Ruski federaciji. Ključni projekti so se bolj ali manj odvijali v načrtovanem obsegu in rokih, zato ukrajinska kriza na naše poslovanje ni bistveno vplivala. V zadnjem kvartalu pa je glavni problem padec tečaja rublja, ker imamo, žal, večino poslov sklenjenih v lokalni valuti in ker v državnih in paradržavnih strukturah ni bilo mogoče sklepati poslov z valutno klavzulo. Poleg tega je ruski trg zelo konkurenčen, tudi pri plačilnih pogojih, ki so za nas zelo neugodni, večina plačil je namreč po dobavi. Določene projekte smo zavarovali s finančnimi instrumenti, vendar takega padca rublja v zadnjem kvartalu ni pričakoval nihče; rezultat bo zato nekoliko slabši od pričakovanega, vendar še vedno nad letnim načrtom,« so pojasnili v podjetju.

Dodatna težava je, da ruski trg zelo favorizira lokalne proizvajalce, kar bo velik izziv za slovenske izvoznike v prihodnjih letih. »V Rusiji zdaj poteka zamenjava tujih dobaviteljev z lokalnimi proizvajalci. Rešitev iščemo prek našega lokalnega podjetja Iskrauraltel, ki pridobiva status lokalnega proizvajalca opreme,« še pojasnjujejo v Iskratelu.