Paketi iz spletne prodaje so priložnost za pošto
Lani se je obseg spletne prodaje pri nas povečal za devet odstotkov, letos se bo za 12, to zahteva naložbe.
Odpri galerijo
Paketi pridejo po različnih poteh, nato jih sistem razporedi po območjih dostave. Foto Leon Vidic
Pošta Slovenije je z novim paketnim usmerjevalnikom v Ljubljani, novo samodejno linijo za zlaganje nenaslovljene pošte (reklam) in robotom za zavijanje palet reklam v Mariboru stopila, kot pravijo, na pot industrije 4.0 in logistike 4.0. To je tudi nujno, medtem ko klasične poštne storitve usihajo, število paketov iz spletne prodaje skokovito narašča, lani za devet odstotkov.
Logistična panoga se je v desetih letih precej spremenila, ugotavljajo na Pošti Slovenije. Krojijo jo nove tehnologije, novi poslovni modeli in novi igralci na trgu, logistika tradicionalnih pošt pa kljub temu narašča, kar je posledica čedalje večje priljubljenosti spletnega nakupovanja, le da je konkurenca močnejša, dobičkonosnost pa majhna. Svetovni gospodarski forum je prepoznal osem megatrendov za prihodnost logistike, med katerimi sta tudi digitalna transformacija preskrbnih verig in povpraševanje, ki poganja spletno trgovino.
Poštno-logistični operaterji se tem trendom že prilagajajo z različnimi ukrepi. Med njimi je zamenjava operativnih modelov. Ob strmi rasti količine paketnih pošiljk, ki pa jo spremljajo medsezonska nihanja, je treba izkoristiti možnosti za znižanje fiksnih stroškov. Taka možnost so dinamična omrežja, ki s pomočjo umetne inteligence in strojnega učenja pomagajo bolje predvideti količine pošiljk in ustrezno prilagoditi uporabo poštno-logističnih centrov, dostavnih poti in dostavljavcev. Pomembni so zlasti stroški dostave na »zadnji milji«, kot pravijo, saj lahko presegajo polovico vseh stroškov dostave, če ni dnevnega prilagajanja dostavnih poti in stalne obveščenosti o lokaciji pošiljk. »Na tem področju se potencial kaže tudi v avtonomnih vozilih, dronih in 3D-tiskanju,« pravijo na Pošti Slovenije.
V zadnji raziskavi podjetja International Post Corporation (IPC) o čezmejnem spletnem nakupovanju, ki je potekala novembra 2018, je sodelovalo 41 držav in 33.500 anketirancev – od tega 541 slovenskih kupcev, ki so opravili spletni nakup vsaj enkrat v zadnjih treh mesecih in od tega vsaj en spletni nakup v tujini. Glavni izsledki raziskave o spletnih nakupih za Slovenijo pomagajo tudi Pošti Slovenije pri načrtovanju prihodnjega razvoja.
Kar 55 odstotkov kupcev nakupuje na Kitajskem, 31 odstotkov v Nemčiji, 29 odstotkov v Veliki Britaniji. Tako četrtina kupcev naroča pri AliExpressu, 23 odstotkov na eBayu, 14 odstotkov na Wishu in 13 odstotkov pri Amazonu. 64 odstotkov kupcev opravi spletni nakup, ki zagotavlja brezplačno poštnino, za nakup pa večina uporabi računalnik, le četrtina telefon. Največ kupcev plača izdelke s paypalom (38 odstotkov), manj s kreditno kartico (24 odstotkov), še manj po povzetju (16 odstotkov). Velika večina uporablja sledenje, za dostavo pa si izbere domači naslov.
Slovenci po spletu kupujejo zlasti oblačila in obutev (24 odstotkov) ter elektronske naprave (21 odstotkov). Velika večina paketov, 83 odstotkov, tehta do dva kilograma, od teh jih je skoraj polovico velikih toliko kot večja kuverta. Skoraj polovica spletnih nakupov seže do vrednosti 25 evrov.
Pošta za letos predvideva 12-odstotno rast števila paketov. Nov paketni usmerjevalnik v poštnem logističnem centru v Ljubljani je stal 14,7 milijona evrov, omogoča pa samodejno razvrščanje več večjih in težjih paketov kot prejšnji star ročni usmerjevalnik. Na uro omogoča pretok 10.000 paketov, ki so težki do 31,5 kilograma in veliki do 120 krat 60 krat 60 centimetrov. Usmerjevalnik ima 64 drč za območja v Sloveniji, ki so tudi prijaznejše do občutljivih paketov.
Pošta sicer pospešeno vlaga v povečanje zmogljivosti logističnih centrov, skupaj z gradnjo dodatnih skladiščnih zmogljivosti in avtomatizacijo. S prevzemi in strateškimi povezavami v državah jugovzhodne Evrope namerava stroške še optimizirati. Letos bo za investicije namenila 34 milijonov evrov.
Logistična panoga se je v desetih letih precej spremenila, ugotavljajo na Pošti Slovenije. Krojijo jo nove tehnologije, novi poslovni modeli in novi igralci na trgu, logistika tradicionalnih pošt pa kljub temu narašča, kar je posledica čedalje večje priljubljenosti spletnega nakupovanja, le da je konkurenca močnejša, dobičkonosnost pa majhna. Svetovni gospodarski forum je prepoznal osem megatrendov za prihodnost logistike, med katerimi sta tudi digitalna transformacija preskrbnih verig in povpraševanje, ki poganja spletno trgovino.
Poštno-logistični operaterji se tem trendom že prilagajajo z različnimi ukrepi. Med njimi je zamenjava operativnih modelov. Ob strmi rasti količine paketnih pošiljk, ki pa jo spremljajo medsezonska nihanja, je treba izkoristiti možnosti za znižanje fiksnih stroškov. Taka možnost so dinamična omrežja, ki s pomočjo umetne inteligence in strojnega učenja pomagajo bolje predvideti količine pošiljk in ustrezno prilagoditi uporabo poštno-logističnih centrov, dostavnih poti in dostavljavcev. Pomembni so zlasti stroški dostave na »zadnji milji«, kot pravijo, saj lahko presegajo polovico vseh stroškov dostave, če ni dnevnega prilagajanja dostavnih poti in stalne obveščenosti o lokaciji pošiljk. »Na tem področju se potencial kaže tudi v avtonomnih vozilih, dronih in 3D-tiskanju,« pravijo na Pošti Slovenije.
Navade uporabnikov se spreminjajo
V zadnji raziskavi podjetja International Post Corporation (IPC) o čezmejnem spletnem nakupovanju, ki je potekala novembra 2018, je sodelovalo 41 držav in 33.500 anketirancev – od tega 541 slovenskih kupcev, ki so opravili spletni nakup vsaj enkrat v zadnjih treh mesecih in od tega vsaj en spletni nakup v tujini. Glavni izsledki raziskave o spletnih nakupih za Slovenijo pomagajo tudi Pošti Slovenije pri načrtovanju prihodnjega razvoja.
Paketi se razporedijo po drčah. FOTO: Borut Tavčar
Kar 55 odstotkov kupcev nakupuje na Kitajskem, 31 odstotkov v Nemčiji, 29 odstotkov v Veliki Britaniji. Tako četrtina kupcev naroča pri AliExpressu, 23 odstotkov na eBayu, 14 odstotkov na Wishu in 13 odstotkov pri Amazonu. 64 odstotkov kupcev opravi spletni nakup, ki zagotavlja brezplačno poštnino, za nakup pa večina uporabi računalnik, le četrtina telefon. Največ kupcev plača izdelke s paypalom (38 odstotkov), manj s kreditno kartico (24 odstotkov), še manj po povzetju (16 odstotkov). Velika večina uporablja sledenje, za dostavo pa si izbere domači naslov.
Slovenci po spletu kupujejo zlasti oblačila in obutev (24 odstotkov) ter elektronske naprave (21 odstotkov). Velika večina paketov, 83 odstotkov, tehta do dva kilograma, od teh jih je skoraj polovico velikih toliko kot večja kuverta. Skoraj polovica spletnih nakupov seže do vrednosti 25 evrov.
Število paketov hitro narašča
Pošta za letos predvideva 12-odstotno rast števila paketov. Nov paketni usmerjevalnik v poštnem logističnem centru v Ljubljani je stal 14,7 milijona evrov, omogoča pa samodejno razvrščanje več večjih in težjih paketov kot prejšnji star ročni usmerjevalnik. Na uro omogoča pretok 10.000 paketov, ki so težki do 31,5 kilograma in veliki do 120 krat 60 krat 60 centimetrov. Usmerjevalnik ima 64 drč za območja v Sloveniji, ki so tudi prijaznejše do občutljivih paketov.
Pošta sicer pospešeno vlaga v povečanje zmogljivosti logističnih centrov, skupaj z gradnjo dodatnih skladiščnih zmogljivosti in avtomatizacijo. S prevzemi in strateškimi povezavami v državah jugovzhodne Evrope namerava stroške še optimizirati. Letos bo za investicije namenila 34 milijonov evrov.
