Izzivi, s katerimi se spoprijema, pa so vse resnejši.

Galerija
Podnebne spremembe že vplivajo na poslovanje Panamskega prekopa. FOTO: Enea Lebrun/Reuters
Ko se je zaradi Trumpove vojne z Iranom letos zaprla Hormuška ožina, so posledice hitro občutili tudi na drugi strani sveta. Povpraševanje po plovbi skozi Panamski prekop, 80 kilometrov dolgo vodno pot, ki povezuje Atlantski in Tihi ocean, je poskočilo skoraj do največje zmogljivosti, ta je od 36 do 40 prehodov na dan. Število ladij, ki skozi prekop prevažajo gorivo, se je močno povečalo, saj so številne države začele kupovati ameriške energente. Aprila je skozenj plulo skoraj dvakrat več tankerjev z utekočinjenim zemeljskim plinom kot aprila lani.
Panamski prekop sicer omogoča le od 5 do 6 odstotkov svetovne pomorske trgovine. To je manj kot nekatera druga ozka grla po svetu, denimo Malaška ožina blizu Singapurja. Vendar pa je njegov pomen vse večji, tako zaradi vojne na Bližnjem vzhodu ...
Komentarji