Parlament zaščitil NLB, začetek njene prodaje vse bliže
Hrvaške rubeže bo poplačal sklad za nasledstvo, država pa si bo lahko izplačala dividende in poskrbela za privatizacijo banke.
Odpri galerijo
Večina političnih strank je podprla zaščito NLB, zdaj je na potezi SDH, da pripravi začetek njene privatizacije v jesenskem roku. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana - Državni zbor je z 59 glasovi za in 11 proti sprejel zakon o zaščiti kapitalske naložbe države v NLB in s tem odstranil glavno oviro pred načrtovano letošnjo privatizacijo banke.
Z zakonom, ki so mu nasprotovali v Levici in SNS, bo država prek sklada za nasledstvo povrnila NLB škodo, ki bi nastala iz posledic rubežev na Hrvaškem. »Zakon v ničemer ne spreminja stališča Slovenije glede prenesenih deviznih vlog.Te nikoli niso bile niti niso obveznost Slovenije, Ljubljanske banke ali NLB. To je vprašanje povezano z nasledstvom po nekdanji skupni državi, ki se mora rešiti na meddržavni ravni, tudi pred mednarodnim tribunalom. Z zakonom se bo vzpostavil mehanizem, ki bo omogočil, da se privatizacija NLB izvede na način, kjer ceno določajo le prevladujoči tržni pogoji,« je pojasnila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.
Vlada je dala soglasje k spremembi letnega načrta upravljanja kapitalskih naložb za letos, v delu, ki se nanaša na NLB. S tem je upoštevan sklep, da SDH ponovno začne postopek prodaje NLB na način, da se do konca leta 2018 proda najmanj 50 odstotkov plus eno delnico.
In kdo bodo novi lastniki NLB? Kupec je lahko vsak, ki je pripravljen plačati ustrezno ceno za delnico, je poslancem pojasnila ministrica za finance. Sodelujejo lahko tudi slovenska podjetja in posamezniki, prepoved pa velja za podjetja v državni lasti. Sicer pa poznavalci pričakuejjo zanimanje tujih finančnih skladov in pa mednarodnih inštitucij, kot sta EBRD in IFC.
Z zakonom, ki so mu nasprotovali v Levici in SNS, bo država prek sklada za nasledstvo povrnila NLB škodo, ki bi nastala iz posledic rubežev na Hrvaškem. »Zakon v ničemer ne spreminja stališča Slovenije glede prenesenih deviznih vlog.Te nikoli niso bile niti niso obveznost Slovenije, Ljubljanske banke ali NLB. To je vprašanje povezano z nasledstvom po nekdanji skupni državi, ki se mora rešiti na meddržavni ravni, tudi pred mednarodnim tribunalom. Z zakonom se bo vzpostavil mehanizem, ki bo omogočil, da se privatizacija NLB izvede na način, kjer ceno določajo le prevladujoči tržni pogoji,« je pojasnila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.
Vlada je dala soglasje k spremembi letnega načrta upravljanja kapitalskih naložb za letos, v delu, ki se nanaša na NLB. S tem je upoštevan sklep, da SDH ponovno začne postopek prodaje NLB na način, da se do konca leta 2018 proda najmanj 50 odstotkov plus eno delnico.
In kdo bodo novi lastniki NLB? Kupec je lahko vsak, ki je pripravljen plačati ustrezno ceno za delnico, je poslancem pojasnila ministrica za finance. Sodelujejo lahko tudi slovenska podjetja in posamezniki, prepoved pa velja za podjetja v državni lasti. Sicer pa poznavalci pričakuejjo zanimanje tujih finančnih skladov in pa mednarodnih inštitucij, kot sta EBRD in IFC.
Zakaj je pomembno sprejeti zakon o zaščiti NLB pred hrvaškimi rubeži?
Zaščitni zakon prinaša koristi, ki presegajo nekatera tveganja, in na široko odpira vrata za skorajšnji začetek privatizacije banke. Omogoča večjo iztrženo kupnino, saj nad banko ne bo več tveganj iz naslova hrvaških rubežev v potencialni višini 430 milijonov evrov, državi kot zdaj edini lastnici NLB pa omogoča še pred prodajo banke izplačilo celotnega zneska dividend in zadržanih dobičkov v skupni višini 270 milijonov evrov. Če bi zakon sprejeli po prodaji, bi vsaj polovico te nezanemarljive vsote prepustili novim lastnikom.
Kakšni bodo zdaj nadaljnji postopki v zvezi s prodajo in privatizacijo NLB?
Vlada je 16. julija kot skupščina Slovenskega državnega holdinga sklenila, da SDH ponovno začne s postopkom prodaje delnic NLB po metodi javne ponudbe delnic (IPO), s ciljem, da do konca 2018 proda vsaj 50 odstotkov plus eno delnico, preostali del, ki presega 25 odstotkov plus eno delnico, pa do konca 2019. SDH naj bi zdaj s finančnim svetovalcem Deutsche Bank in sodelovanjem NLB nemudoma začel izvajati vsa dejanja, potrebna za prodajo.
Prvi formalni korak je predlog vodstva SDH za spremembo letnega načrta upravljanja z naložbo v NLB, h kateremu je vlada že dala soglasje. Postopki med drugim predvidevajo skrbni pregled, pripravo prodajne dokumentacije, uvodna srečanja z vlagatelji, ključna prelomnica pa bo objava namere o uvrstitvi delnic na borzo (intention to flow), ki ji v dveh tednih sledi izdaja prospekta z razponom cene in minimalno ceno za delnico, ki ga mora potrditi SDH oziroma vlada. Če bi šlo vse po načrtih, bi bila vsaj polovica NLB prodana do začetka letošnjega decembra. Sicer pa vladni sklep dopušča, da bi lahko že letos prodali vso zahtevano kvoto, 75 odstotkov minus eno delnico banke, še sploh če bosta povpraševanje in cena ugodna.
Kakšno kupnino lahko pričakujemo za NLB?
Kupnina je odvisna od mnogih dejavnikov, seveda pa predvsem pa od tržnega povpraševanja, ki izhaja iz načina prodaje (razpršeno lastništvo ali strateški lastnik), poslovanja banke, tržnega potenciala, razmer na trgu in širših makroekonomskih razmer. NLB letos dobro posluje, cena zanjo pa bo slonela predvsem na revidiranih rezultatih njenega polletnega poslovanja, ki bodo predvidoma na mizi septembra. Analitiki ocenjujejo, da so zdaj realna vrednotenja bank med 0,7- in 0,9-kratnikom, do največ 100 odstotkov knjiigovodske vrednosti.
Zadnja objavljena knjigovodska cena delnice NLB velja za 31. marca letos in znaša 72,2 evra. Ob 20 milijonih izdanih delnic je torej knjigovodska vrednost banke 1,44 milijarde evrov. Skupna kupnina za 50 odstotkov plus eno delnico banke – to je minimalni delež, ki bi ga prodali letos - bi torej po zelo grobem izračunu lahko znašala približno 700 milijonov evrov. A kot rečeno, več bo znano čez približno dva meseca, ko bo na mizi tudi referenčna knjigovodska vrednost delnice NLB na dan 30. junija letos. Če bi se odločili za prodajo večinskega deleža banke strateškemu investitorju - za kar bi bila potrebna sprememba strategije upravljanja v državnem zboru - bi bila iztržena kupnina večja, saj bi vsebovala tudi prevzemno premijo.
Kako bo kupnina uporabljena?
Glede na to, da je država 100-odstotna lastnica banke, bo kupnina nakazana v B bilanco državnega proračuna, na konto 752 na računu finančnih terjatev in naložb. 90 odstotkov kupnine se uporabi za odplačilo dolga države (ta po zadnjih Sursa znaša 31 milijard 860 milijonov evrov), 10 odstotkov pa za financiranje demografskega sklada.
Zaščitni zakon prinaša koristi, ki presegajo nekatera tveganja, in na široko odpira vrata za skorajšnji začetek privatizacije banke. Omogoča večjo iztrženo kupnino, saj nad banko ne bo več tveganj iz naslova hrvaških rubežev v potencialni višini 430 milijonov evrov, državi kot zdaj edini lastnici NLB pa omogoča še pred prodajo banke izplačilo celotnega zneska dividend in zadržanih dobičkov v skupni višini 270 milijonov evrov. Če bi zakon sprejeli po prodaji, bi vsaj polovico te nezanemarljive vsote prepustili novim lastnikom.
Kakšni bodo zdaj nadaljnji postopki v zvezi s prodajo in privatizacijo NLB?
Vlada je 16. julija kot skupščina Slovenskega državnega holdinga sklenila, da SDH ponovno začne s postopkom prodaje delnic NLB po metodi javne ponudbe delnic (IPO), s ciljem, da do konca 2018 proda vsaj 50 odstotkov plus eno delnico, preostali del, ki presega 25 odstotkov plus eno delnico, pa do konca 2019. SDH naj bi zdaj s finančnim svetovalcem Deutsche Bank in sodelovanjem NLB nemudoma začel izvajati vsa dejanja, potrebna za prodajo.
Prvi formalni korak je predlog vodstva SDH za spremembo letnega načrta upravljanja z naložbo v NLB, h kateremu je vlada že dala soglasje. Postopki med drugim predvidevajo skrbni pregled, pripravo prodajne dokumentacije, uvodna srečanja z vlagatelji, ključna prelomnica pa bo objava namere o uvrstitvi delnic na borzo (intention to flow), ki ji v dveh tednih sledi izdaja prospekta z razponom cene in minimalno ceno za delnico, ki ga mora potrditi SDH oziroma vlada. Če bi šlo vse po načrtih, bi bila vsaj polovica NLB prodana do začetka letošnjega decembra. Sicer pa vladni sklep dopušča, da bi lahko že letos prodali vso zahtevano kvoto, 75 odstotkov minus eno delnico banke, še sploh če bosta povpraševanje in cena ugodna.
Kakšno kupnino lahko pričakujemo za NLB?
Kupnina je odvisna od mnogih dejavnikov, seveda pa predvsem pa od tržnega povpraševanja, ki izhaja iz načina prodaje (razpršeno lastništvo ali strateški lastnik), poslovanja banke, tržnega potenciala, razmer na trgu in širših makroekonomskih razmer. NLB letos dobro posluje, cena zanjo pa bo slonela predvsem na revidiranih rezultatih njenega polletnega poslovanja, ki bodo predvidoma na mizi septembra. Analitiki ocenjujejo, da so zdaj realna vrednotenja bank med 0,7- in 0,9-kratnikom, do največ 100 odstotkov knjiigovodske vrednosti.
Zadnja objavljena knjigovodska cena delnice NLB velja za 31. marca letos in znaša 72,2 evra. Ob 20 milijonih izdanih delnic je torej knjigovodska vrednost banke 1,44 milijarde evrov. Skupna kupnina za 50 odstotkov plus eno delnico banke – to je minimalni delež, ki bi ga prodali letos - bi torej po zelo grobem izračunu lahko znašala približno 700 milijonov evrov. A kot rečeno, več bo znano čez približno dva meseca, ko bo na mizi tudi referenčna knjigovodska vrednost delnice NLB na dan 30. junija letos. Če bi se odločili za prodajo večinskega deleža banke strateškemu investitorju - za kar bi bila potrebna sprememba strategije upravljanja v državnem zboru - bi bila iztržena kupnina večja, saj bi vsebovala tudi prevzemno premijo.
Kako bo kupnina uporabljena?
Glede na to, da je država 100-odstotna lastnica banke, bo kupnina nakazana v B bilanco državnega proračuna, na konto 752 na računu finančnih terjatev in naložb. 90 odstotkov kupnine se uporabi za odplačilo dolga države (ta po zadnjih Sursa znaša 31 milijard 860 milijonov evrov), 10 odstotkov pa za financiranje demografskega sklada.
