Pasivna strategija – kupi in drži – ni več mogoča

Zavarovalnice se spopadajo z »zgodovinsko« nizkimi obrestmi, zaradi tega so pod udarom tudi življenjska zavarovanja, predvsem tista z zajamčenim donosom, jasno pa je, da so vse bolj nujna tudi dopolnilna zdravstvena in dodatna pokojninska zavarovanja. Kako o teh problemih razmišljajo v naših zavarovalnicah?

Kaj za zavarovalnice pomenijo zelo nizke obrestne mere ter volatilni, nihajoči delniški in drugi tečaji? Zgolj izgubo na dobičku ali tudi veliko skrb, kam varno nalagati sredstva? Ali je dovolj »alternativnih« naložbenih priložnosti? Ali in kako se ta problem kaže v vaših poslovnih rezultatih?

Zavarovalnica Triglav: Negotove razmere na kapitalskih trgih in zelo nizke obrestne mere znižujejo donos finančnih instrumentov v portfeljih zavarovalnic. V Zavarovalnici Triglav ocenjujemo, da se bo tako stanje nadaljevalo tudi v prihodnjih letih, zato smo temu primerno prilagodili naše poslovne načrte. Kot smo objavili v našem trimesečnem poročilu poslovanja, so bili donosi od finančnih naložb v prvih treh mesecih 2016 za 74 odstotkov nižji kot leto prej (pri matični družbi za 50 odstotkov nižji).

Znižanje je posledica nižjih neto obrestnih prihodkov, nižjih neto učinkov zaradi prevrednotenj ter nižjih neto dobičkov iz prodaj finančnih sredstev. Hkrati smo objavili, da smo take razmere pričakovali in da na podlagi poslovanja v prvih treh mesecih leta ocenjujemo, da bo letni dobiček pred obdavčitvijo Skupine dosežen v načrtovanem razponu.

V Triglavu se zavedamo odgovornosti in dejstva, da upravljamo sredstva, ki so namenjena kritju obveznosti iz zavarovalnih poslov, zato je varnost naših naložb še vedno na prvem mestu. Dosedanjo razmeroma konservativno strukturo naložb Skupine s poudarkom na naložbah s fiksnim donosom ohranjamo, kar je tudi skladno z novo regulativo s področja Solventnosti 2. Nadaljevali bomo vlaganja v finančne trge, ki omogočajo ustrezno likvidnost, razpršitev in tudi pričakovano donosnost. Hkrati nameravamo pri poslovanju v prihodnje še bolj poudariti zavarovalni del. Da smo bili v prvem četrtletju letos pri tem uspešni, je razvidno iz kombiniranega količnika Skupine in tudi matične družbe.

Pozavarovalnica Sava: Nizke obrestne mere pomenijo velik izziv za zavarovalnice, še posebno življenjske zavarovalnice, ki ponujajo tako imenovana klasična življenjska zavarovanja (življenjska zavarovanja z zajamčenim donosom). Obrestni prihodki zavarovalnic so nižji in zgolj pasivna strategija nalaganja (kupi in drži) v varne in visoko likvidne dolžniške vrednostne papirje se počasi približuje meji vzdržnosti.

Ker ne želimo poslabševati varnosti portfelja, se v skupini Sava Re preusmerjamo v nekoliko aktivnejšo strategijo upravljanja in iskanje možnosti vlaganj v alternativne naložbe. Pri alternativnih naložbah še vedno vidimo veliko priložnosti pri nepremičninah in infrastrukturnih projektih, k čemer nas spodbuja tudi nova zakonodaja z ugodnejšimi kapitalskimi zahtevami za naložbe, kakršne so zahtevane v primeru lastniških vrednostnih papirjev.

Adriatic Slovenica: Volatilnost delniških trgov vpliva predvsem na naložbe, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje, medtem ko je preostali del portfelja zavarovalnice temu tveganju izpostavljen zelo malo, pa še to posredno prek manj likvidnih delniških naložb. Zato bolj kot volatilnost delniških lahko povzročajo skrb predvsem nizke donosnosti obvezniških naložb, ki pomeni večino našega naložbenega portfelja in sili kapital k iskanju drugih vrst naložb za doprinos višje donosnosti v naložbeni portfelj. Alternativne naložbe vsekakor obstajajo in jih tudi v naši zavarovalnici iščemo, zato je treba vsako podrobno proučiti z vidika donosa glede na številna tveganja, predvsem pa zahtevan kapital in likvidnost.

Zavarovalnica Merkur: Zelo nizke obrestne mere vsekakor negativno vplivajo pomembno tako na poslovni rezultat kot tudi na skrb, kako varno nalagati sredstva in kako dosegati donose, ki nam bodo omogočili izpolnjevanje naših obveznosti do strank. Največji izziv je ohranjati razmerje med varnostjo naložb in še dovolj visoko donosnostjo le-teh. V naši zavarovalnici sproti in zelo intenzivno, tudi v sodelovanju z zunanjo borznoposredniško družbo, spremljamo dogajanja na finančnih trgih ter iščemo najboljše priložnosti za naložbe. Vsekakor pa veliko »alternativnih« naložbenih priložnosti trenutno ni.

Koliko so življenjska zavarovanja v času nizkih obresti in visokih zahtev Solventnosti 2 po kapitalskem pokrivanju tveganj, ki izhajajo iz produktov z zajamčenim donosom, za zavarovalnice dražja in za zavarovance manj privlačna?

Zavarovalnica Triglav: Zaradi nizkih obrestnih mer na finančnih trgih tudi zavarovalnice znižujejo zajamčene donose, ki jih v svojih produktih ponujajo zavarovancem. Posledica tega je manjša atraktivnost zavarovanj z varčevalno komponento, saj je jamstvo donosa pomembna lastnost zavarovalnega produkta za večino zavarovancev. V primeru višjih donosov, ki jih zavarovalnica lahko doseže v prihodnosti v obdobju višjih obrestnih mer na kapitalskih trgih, pa so tudi dejanska privarčevana sredstva pri teh zavarovanjih lahko višja od zajamčenih prek mehanizma pripisa dobička zavarovancem.

Manjši donosi na finančnih trgih in povečane kapitalske zahteve zaradi prehoda na režim Solventnost 2 so povzročili, da so tovrstna zavarovanja manj zanimiva tudi za zavarovalnice. Te zato zmanjšujejo poudarek pri produktih z zajamčenim donosom v svoji ponudbi in jih nadomeščajo z drugimi življenjskimi zavarovanji, kot so, recimo, hibridni produkti, oziroma se preusmerjajo na življenjska zavarovanja brez varčevalne komponente.

Zavarovalnica Maribor:V Zavarovalnici Maribor smo, tako kot v ostalih zavarovalnicah, zaradi zahtev, ki jih je prinesla direktiva Solventnost II, prilagodili poslovanje s poudarkom na upravljanju tveganj. Implementacija zahtev direktive SII je nedvomno spremenila poslovanje zavarovalnic. Tveganja je potrebno, na točno določen način, meriti in obvladovati v okviru vsakodnevnega poslovanja, kar brez dvoma predstavlja spremenjen pristop k poslovanju. Obenem SII predstavlja bolj organiziran in strukturiran pristop k obvladovanju tveganj.

Vsekakor je ta implementacija prinesla v poslovanje zavarovalnice cel niz dodatnih aktivnosti in posledično bistveno večjo vpletenost zaposlenih, in sicer na vseh ravneh poslovanja.

Sama vpeljava SII se neposredno na cenah zavarovanj ne pozna, prav tako zaradi SII zavarovalnica ne more poslovati slabše. Nasprotno. V Zavarovalnici Maribor izkoriščamo prednosti poslovanja v novem solventnostnem okolju za sprejemanje dobrih poslovnih odločitev, ki na primeren način upoštevajo vsa tveganja.

Zavarovalnica Tilia: Pri sklepanju novih zavarovanj se vse bolj poudarja pomembnost varnosti družine, kar je v resnici pravi pomen zavarovanj. To pomeni, da je v primerjavi s preteklostjo veliko več zavarovanj sklenjenih samo s kritjem smrti ali kritjem nastanka hujše bolezni. Zaradi trenutnih razmer obrestnih mer ter drugih donosov se stranke manj poslužujejo sklenitve zavarovanj z varčevalno komponento. To pomeni, da se sklepajo zavarovanja z nižjimi premijami. Menimo, da Solventnost 2 na to ne vpliva.

Zavarovalnica Merkur: Opažamo, da se je zavarovalniški trg na področju klasičnih življenjskih zavarovanj pred in še posebno po uveljavitvi pravil Solventnosti 2 usmeril bolj v tako imenovane »rizične« produkte, torej zavarovalne produkte z manjšo varčevalno komponento ali celo brez nje. Ti produkti so cenejši in tudi to je lahko razlog za nižjo skupno zbrano premijo.

Razlog so gotovo tudi kapitalske zahteve, ki se računajo na podlagi pravil Solventnost 2. Opažamo pa tudi trend povpraševanja po takih produktih na trgu, saj želijo stranke zagotoviti predvsem bolj kratkoročna kritja na tem področju, na primer nezgodno zavarovanje ali zavarovanje rizika smrti le za določeno obdobje in določen namen. Drugače je seveda z zavarovanjem za različne rizične bolezni, kjer se stranke praviloma odločajo za zavarovanja za daljše obdobje.

Adriatic Slovenica: Življenjska zavarovanja so navadno dolgoročne pogodbe, ki pogosto vsebujejo tudi dolgoročne jamstva v povezavi z bodočimi donosi na vložena sredstva, zato obdobja nizkih obrestnih mer, v katerih smo, zavarovalnicam povečujejo kapitalske zahteve za ta segment zavarovanj.

Pri življenjskih zavarovanjih z jamstvom se je v preteklih letih že zniževala zajamčena letna donosnost teh zavarovanj, kar pa velja predvsem za nova zavarovanja, ne pa tudi za pretekle prevzete garancije. Prav tako so ta jamstva še vedno precej višja od bančnih. Večje možnosti za doseganje višjih donosov obstajajo pri naložbenih življenjskih zavarovanjih, vendar v tem primeru sklenitelj lahko prevzame večje naložbeno tveganje, kar je odvisno od izbrane naložbene možnosti v tem zavarovanju.

Ali so dopolnilna zdravstvena in dodatna pokojninska zavarovanja vse bolj nujna? In kako se, če se, tega zaveda država in kako zavarovanci?

Zavarovalnica Triglav: Zaradi staranja prebivalstva in ekonomskih razlogov se pogoji upokojevanja zaostrujejo, prav tako se zmanjšujejo pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Trendi določanja pokojninskih osnov se spreminjajo, odmerni količniki za določitev pokojnin pa se nižajo. Upokojitvena starost se zvišuje z vsako spremembo zakonodaje. Vse jasneje je, da bo posameznik, ki ne bo sam varčeval za svojo starost in bo računal le na pokojnino iz obveznega sistema, po upokojitvi živel precej slabše.

Zaradi trenutne razmeroma nizke ravni razvitosti pokojninskega sistema v Sloveniji in vse bolj neugodne starostne strukture prebivalstva pričakujemo nadaljnje pritiske na slovenski javni pokojninski sistem in posledično potrebo po krepitvi drugega pokojninskega stebra. Menimo, da bo dinamika rasti navedenega trga odvisna od dinamike sprememb pokojninskega sistema.

Zavarovalnica Merkur: Absolutno! Le z akumulacijo dodatnih prostovoljnih sredstev strank in neposrednim in posrednim (preko zavarovanj) prelivanjem teh v zdravstveno sfero, se bo po našem mnenju lahko povečalo število in kvaliteta izvajalcev različnih zdravstvenih storitev, ter se s tem posledično v nekem obdobju tudi skrajšale čakalne vrste itd.

Glede dodatnih pokojninskih zavarovanj pa je splošno znano, da brez dodatnih varčevanj, ne bomo mogli doseči spodobne pokojnine. Močno podpiramo vse aktivnosti predvsem za to, da bi država omogočala dodatne davčne ali druge olajšave na tem področju.

Zavarovalnica Tilia: Zdravstvenih in pokojninskih zavarovanj na Zavarovalnici Tilia sicer ne tržimo, smo pa del Skupine Sava Re, ki ima v lasti Mojo naložbo. Ta deluje pri pokojninskih zavarovanjih. Glede na trenutno gospodarsko in socialno stanje ter napovedane trende pa gotovo zagovarjamo stališče, da je nek način varčevanja za prihodnost nujen. Vsak posameznik se lahko odloči, kaj je zanj najbolj primerno.

Zavedanje o pomembnosti zavarovanja in varčevanja za prihodnost se le počasi povečuje. Z ozaveščanjem o nujnosti varčevanja za čas po upokojitvi, ko bomo z ustreznim finančnim virom morali poskrbeti za zapolnitev vrzeli med stroški in pokojnino se na Zavarovalnici Tilia trudimo izboljšati zavedanje naših strank o pomembnosti tega področja.

Zavarovalnica Triglav: S strani zavarovanca so dodatna zdravstvena zavarovanja in dodatna pokojninska zavarovanja vse bolj nujna in tega se zavarovanci, z iskanjem alternativnih oblik zavarovanja, vse bolj zavedajo. Ta zavarovanja bodo še bolj nujna v prihodnosti.

V Zavarovalnici Maribor opažamo večje povpraševanje po vzporednih oblikah zdravstvenih zavarovanj, zato smo zavarovancem ponudili zdravstveno zavarovanje Best Doctors, ki ni dopolnilno zdravstveno zavarovanje, a ga zavarovanci ob hujših boleznih lahko koristijo za zdravljenje le-teh v tujini. Ob tem imamo v zavarovalni skupini SavaRe tudi pokojninsko družbo Mojo naložbo, ki se ukvarja s pokojninskimi zavarovanji. Na teh segmentih v prihodnjih letih v Zavarovalnici Maribor pričakujemo velik razvoj in rast.

Adriatic Slovenica: Dodatna zdravstvena in dodatna pokojninska zavarovanja so nuja predvsem zato, ker nas zaradi več različnih vplivov čaka negotova prihodnost. Demografski podatki niso ravno spodbudni: živimo vse dlje, delež starejših se povečuje, število zaposlenih na upokojenca se zmanjšuje, državni izdatki za pokojnine so vse višji, državne pokojnine vse nižje, vedno dlje bo treba delati, posledično se zvišuje tudi starost ob upokojitvi. Tudi podatek, da ima trenutno že več kot polovica Slovencev pokojnino manjšo od 600 evrov, ni prav spodbuden. Vse kaže na to, da bomo morali za dostojno življenje v pokoju poskrbeti (tudi) sami.

Država oziroma zakonodajalec je s spremembo pokojninske zakonodaje leta 2013 utrdil varnost drugega pokojninskega stebra; to je dober signal za sedanje in prihodnje zavarovance z vidika zaupanja. V novi zakon so vnesene določbe, namenjene varovanju in zaščiti premoženja članov – zavarovancev na njihovih pokojninskih računih. Očitno se tudi država zaveda, da je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje nujnost za posameznika, saj se z novo zakonodajo uvaja tudi pravilo o odkupu sredstev, ki jih za posameznika vplačuje delodajalec. Teh sredstev po novem ni mogoče odkupiti in so namenjena izključno dodatni pokojnini.

Tudi z vidika zavarovancev je mogoče zaznati spremembe. Opaziti je, da so vedno bolj ozaveščeni, rezultat česar je pri nas povečano število polic prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.