Petek bo še en dan D za prihodnost NLB
Skupni odbor DZ se je seznanil s predlogi za zaščito NLB in spremembo zavez, vlada zbira voljo in pogum za pomembne odločitve
Odpri galerijo
V letošnjem prvem polletju je NLB ustvarila vsaj sto milijonov evrov čistega dobička. Foto Jože Suhadolnik
Ljubljana – Skupni odbor državnega zbora se je za tesno zaprtimi vrati zgolj seznanil z dvema ključnima vladnima dokumentoma za prihodnost NLB – predlaganim zakonom o zaščiti kapitalske naložbe v NLB in spremembami prodajnih zavez, ki naj bi jih vlada poslala evropski komisiji – ni pa v zvezi z njima sprejel nobenega sklepa.
»Danes smo opravili zelo obsežno razpravo o različnih vidikih izpolnjevanja prodajne zaveze v zvezi z NLB. O rezultatih razprave in zaključnem sklepu bom v petek seznanila vlado in ji predlagala, da skladno s svojimi pristojnostmi nadaljuje razpravo in obravnavo dveh prekinjenih točk iz prejšnjega tedna. Pričakujem, da bo vlada sprejela potrebne odločitve,« je bila po peturni zaupni seji skupnega odbora redkobesedna ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.
Da skupni odbor ni bil poklican za to, da vladi poda usmeritve in da formalnopravno ne more sprejeti nobenega zavezujočega sklepa za vlado, je potrdil tudi njegov predsednik Rudi Medved ter dodal, da »vlada državni zbor ni zaprosila za mnenje, ampak za to, da se seznani s postopki, ki so pred njo«.
Sprejetje zakona o zaščiti NLB pred hrvaškimi rubeži – vlada je prejšnji teden njegovo obravnavo prekinila, skupaj z obravnavo zavez – naj bi po oceni ministrstva za finance prineslo do 700 milijonov evrov pozitivnih finančnih posledic: nad kupnino za NLB ne bi več visel Damoklejev meč hrvaških tožb in rubežev v možni skupni višini 430 milijonov evrov, na drugi strani pa bi si država lahko izplačala za okoli 270 milijonov evrov iz lanskega čistega dobička NLB, d. d., in zadržanega dobička iz preteklih let. Po še neuradnem predlogu ministrstva za finance naj bi do konca letošnjega leta prodali vsaj polovico NLB, preostali delež pa do konca prihodnjega leta, pri čemer naj bi v rokah države ostal kontrolni delež 25 odstotkov plus ena delnica.
Ključ do prihodnosti NLB in začetka njene privatizacije je še vedno v rokah odhajajoče vlade, ki opravlja tekoče posle. Zakon za zaščito kapitalske naložbe države v NLB in spremenjene prodajne zaveze bo spet imela na mizi v petek, ni pa še mogoče napovedati, ali bo odhajajoča Cerarjeva ekipa in koalicija SMC, SD in Desusa zdaj le zbrala politično voljo in pogum za njihov sprejetje.
Če bo odgovor pritrdilen, bo zakon po nujnem postopku romal v državni zbor, spremenjeni seznam izravnalnih ukrepov pa v Bruselj. Po morebitnem zadnjem krogu pogajanj s komisijo nam bo ta še julija poslala odločbo z novimi roki in zavezami za NLB. O začetku privatizacije NLB bi nato formalno odločala vlada, ki bi kot skupščina Slovenskega državnega holdinga sprejela sklep o začetku postopka z javno prodajo delnic, predvidoma v jesenskem prodajnem roku. Med parlamentarnimi strankami imajo največ pomislekov o privatizaciji NLB v Desusu, SNS in Levici, v tej tudi izrecno nasprotujejo zakonu o zaščiti NLB; njihov glavni pomislek je, kaj pomeni plačevanje prispevkov za odškodovanje NLB iz nasledstvenega sklada.
Skupina NLB letos še naprej uspešno posluje: v letošnjem prvem polletju je ustvarila vsaj sto milijonov evrov čistega dobička, na letni ravni pa bi bil dobiček skupine lahko približno tak kot lani, ko ga je bilo za več kot 220 milijonov evrov, smo izvedeli neuradno. Slovenski bančni sistem – približno četrtino ga predstavlja prav NLB – letos sicer posluje še uspešneje kot lani. Skupni čisti dobiček bank je v prvih petih mesecih, do konca maja znašal kar 230,5 milijona evrov, kar je skoraj petino več kot istem obdobju lani, je razvidno iz zadnjih podatkov Banke Slovenije.
»Danes smo opravili zelo obsežno razpravo o različnih vidikih izpolnjevanja prodajne zaveze v zvezi z NLB. O rezultatih razprave in zaključnem sklepu bom v petek seznanila vlado in ji predlagala, da skladno s svojimi pristojnostmi nadaljuje razpravo in obravnavo dveh prekinjenih točk iz prejšnjega tedna. Pričakujem, da bo vlada sprejela potrebne odločitve,« je bila po peturni zaupni seji skupnega odbora redkobesedna ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.
Da skupni odbor ni bil poklican za to, da vladi poda usmeritve in da formalnopravno ne more sprejeti nobenega zavezujočega sklepa za vlado, je potrdil tudi njegov predsednik Rudi Medved ter dodal, da »vlada državni zbor ni zaprosila za mnenje, ampak za to, da se seznani s postopki, ki so pred njo«.
Sprejetje zakona o zaščiti NLB pred hrvaškimi rubeži – vlada je prejšnji teden njegovo obravnavo prekinila, skupaj z obravnavo zavez – naj bi po oceni ministrstva za finance prineslo do 700 milijonov evrov pozitivnih finančnih posledic: nad kupnino za NLB ne bi več visel Damoklejev meč hrvaških tožb in rubežev v možni skupni višini 430 milijonov evrov, na drugi strani pa bi si država lahko izplačala za okoli 270 milijonov evrov iz lanskega čistega dobička NLB, d. d., in zadržanega dobička iz preteklih let. Po še neuradnem predlogu ministrstva za finance naj bi do konca letošnjega leta prodali vsaj polovico NLB, preostali delež pa do konca prihodnjega leta, pri čemer naj bi v rokah države ostal kontrolni delež 25 odstotkov plus ena delnica.
Ključ je v rokah odhajajoče vlade
Ključ do prihodnosti NLB in začetka njene privatizacije je še vedno v rokah odhajajoče vlade, ki opravlja tekoče posle. Zakon za zaščito kapitalske naložbe države v NLB in spremenjene prodajne zaveze bo spet imela na mizi v petek, ni pa še mogoče napovedati, ali bo odhajajoča Cerarjeva ekipa in koalicija SMC, SD in Desusa zdaj le zbrala politično voljo in pogum za njihov sprejetje.
Če bo odgovor pritrdilen, bo zakon po nujnem postopku romal v državni zbor, spremenjeni seznam izravnalnih ukrepov pa v Bruselj. Po morebitnem zadnjem krogu pogajanj s komisijo nam bo ta še julija poslala odločbo z novimi roki in zavezami za NLB. O začetku privatizacije NLB bi nato formalno odločala vlada, ki bi kot skupščina Slovenskega državnega holdinga sprejela sklep o začetku postopka z javno prodajo delnic, predvidoma v jesenskem prodajnem roku. Med parlamentarnimi strankami imajo največ pomislekov o privatizaciji NLB v Desusu, SNS in Levici, v tej tudi izrecno nasprotujejo zakonu o zaščiti NLB; njihov glavni pomislek je, kaj pomeni plačevanje prispevkov za odškodovanje NLB iz nasledstvenega sklada.
Skupina NLB uspešno posluje
Skupina NLB letos še naprej uspešno posluje: v letošnjem prvem polletju je ustvarila vsaj sto milijonov evrov čistega dobička, na letni ravni pa bi bil dobiček skupine lahko približno tak kot lani, ko ga je bilo za več kot 220 milijonov evrov, smo izvedeli neuradno. Slovenski bančni sistem – približno četrtino ga predstavlja prav NLB – letos sicer posluje še uspešneje kot lani. Skupni čisti dobiček bank je v prvih petih mesecih, do konca maja znašal kar 230,5 milijona evrov, kar je skoraj petino več kot istem obdobju lani, je razvidno iz zadnjih podatkov Banke Slovenije.
