Plače v bankah se ne bodo usklajevale z inflacijo

Nova tarifna priloga h kolektivni pogodbi dejavnosti bančništva Slovenije, ki je začela veljati s 1. aprilom, nima soglasja Sindikata bančništva Slovenije, ki je eden od dveh reprezentativnih sindikatov v tej panogi, saj ni uredila usklajevanja osnovnih plač z inflacijo. Podpisal jo je le Sindikat NLB. Nova tarifna priloga tudi sicer zaradi nasprotovanja delodajalcev ni prinesla nobenega zvišanja osnovnih plač.

Ponekod regres tudi dvakrat višji od minimalnega

V Sindikatu bančništva Slovenije pravijo, da je bila rešitev usklajevanja plač zanje ključno pogajalsko izhodišče, saj da brez vzpostavitve predvidljivega in pravičnega mehanizma ohranjanja realne vrednosti plač na dolgi rok ni mogoče ohranjati socialno-ekonomskega položaja zaposlenih in ustreznih plačnih razmerij v panogi. V tem sindikatu napovedujejo, da bodo vztrajali v svojih prizadevanjih in da se bodo poleg pogajanj z Združenjem bank Slovenije, če bo treba, poslužili tudi drugih vzvodov moči in vplivov na vodstva bank.

Delodajalci brez posluha

»Menimo, da je treba že na ravni dejavnosti določiti nek 'minimalni standard' usklajevanja osnovnih plač, s katerim se bo vsaj delno ohranjala njihova realna vrednost. Predlagali smo, da se aprila 2026 in 2027 vse osnovne plače uskladijo za 60 odstotkov letne inflacije v preteklem letu glede na podatke, ki jih objavi statistični urad. Upoštevajoč inflacijo v letu 2025, napovedi za 2026 in trenutno stanje bank je zahtevana uskladitev osnovnih plač majhen, predvidljiv strošek, ki bi ga banke brez ogrožajočega vpliva na poslovanje lahko absorbirale. Žal delodajalska stran ni pokazala nobenega posluha, da bi sploh začela pogovore o kakršnemkoli mehanizmu, s katerim bi se na transparenten način zagotavljala vsaj delna ohranitev kupne moči plač v bančništvu,« je dejala Urška Španić Košir, predsednica Sindikata bančništva Slovenije. Poudarila je, da se je delo v bankah zelo razvrednotilo, saj se številne plače gibljejo okoli minimalne plače.

Visoki dobički bank

Predsednik republiškega odbora tega sindikata Marko Kirn pa je opozoril, da je delodajalska stran v zadnjih treh letih imela rekordne dobičke in s tem iz obdobja visoke inflacije izšla kot čisti zmagovalec: »Slovenske poslovne banke so izrazito uspešnejše od evropskega povprečja po donosnosti kapitala in obrestnih maržah. Ker gre te rezultate pripisati tudi zaostajanju rasti stroškov dela zaposlenih na kolektivni pogodbi za rastjo dobička in prejemkov članov upravljalnih organov ter izkoriščanju stabilnih depozitov prebivalstva pri obrestnih merah, ki so precej nižje od evropskega povprečja, je družbeno pričakovano in odgovorno, da se del uspeha bank na transparenten način prenese tudi na zaposlene v obliki delnega usklajevanja vseh osnovnih plač z inflacijo.«

Sindikat bančništva Slovenije združuje Sindikat OTP banke, Sindikat SID banke, Sindikat delavcev banke Intesa Sanpaolo, Sindikat delavcev Deželne banke Slovenije, Sindikat delavcev Gorenjske banke in Sindikat delavcev UniCredit banke.