Po nemških avtocestah še naprej brezplačno
Evropsko sodišče v Luksemburgu je načrtovane cestnine razglasilo za diskriminatorne.
Odpri galerijo
Avstrija je na Evropskem sodišču v Luksemburgu dosegla, da Nemčija ne bo smela uvesti načrtovanih cestnin za avtoceste. FOTO: Tadej Regent/Delo
Nemčija ne bo smela uvesti načrtovanih cestnin za uporabo avtocest. Evropsko sodišče v Luksemburgu je razsodilo, da so načrti v nasprotju z evropsko zakonodajo, saj so zasnovani tako, da obremenjujejo le tujce, medtem ko bi v Nemčiji bivajoči vozniki cestnino dobili povrnjeno prek nižjih davkov.
Avstrija, ki je vložila tožbo zaradi diskriminacije, je tako dobila sodno bitko, Nemčija pa bo morala, če bo hotela cestnine vendarle uvesti, spremeniti sistem zaračunavanja. Cestnine je najbolj goreče zahtevala bavarska CSU, sestrska stranka CDU, uvesti pa bi jih morali z letom 2020.
Na uvedbo cestnin je imela pripombe tudi evropska komisija, ki pa je po nekaterih spremembah načrtov to dovolila. To za Avstrijo in Nizozemsko, ki se je tožbi pridružila, ni bilo dovolj. Evropsko sodišče je poleg diskriminacije tujih voznikov v Nemčiji ugotovilo še, da načrtovane cestnine nasprotujejo tudi pravilom prostega pretoka blaga in storitev na enotnem evropskem trgu.
Nemčija je računala, da bo z uvedbo cestnine za osebna vozila na avtocestah, ki so zdaj brezplačne, na leto zbrala okoli 500 milijonov evrov. Cestnina bi bila odvisna od ekološkega razreda vozila in velikosti motorja. V povprečju bi znašala 67 evrov na leto, največ pa 130 evrov.
V Avstriji so nad odločitvijo navdušeni, saj da evropsko sodišče očitno še odloča samostojno. Precej manj zadovoljni pa so v Nemčiji, kjer se minister za promet in digitalno infrastrukturo Andreas Scheuer (CSU) sprašuje, zakaj je Evropska komisija odobrila načrte. Hkrati opozarja, da bo potrebno poseči v proračun in napoveduje, da se financiranju cestne infrastrukture s cestninami ne nameravajo odpovedati, saj takšen način financiranja poznajo v okoli 20 državah v Evropi. Ob tem velja opozoriti, da druge države, tudi Slovenija, cestnine za avtoceste zaračunavajo vsem uporabnikom enako, neodvisno od tega, ali imajo vozila registrirana v Sloveniji ali v tujini.
Velik del politike, tudi koalicijska SPD zdaj CDU/CSU pozivajo, naj se v celoti odpovedo uvedbi cestnin. V SPD tudi pričakujejo, da bo vlada čim bolj omejila potencialne finančne stroške za državo, saj so projekti za uvedbo cestninjenja že stekli in so že nastali določeni finančni stroški. Država je namreč že izbrala izvajalce za uvedbo cestnine. Ti bi zdaj lahko državo tožili zaradi propadlih poslov in izpada prihodkov. Iz koalicijskih vrst je na drugi strani slišati pozive Evropski komisiji, naj na podlagi današnje odločitve Evropskega sodišča preveri vse sisteme cestninjenja v Evropi, še posebej avstrijskega.
Avstrija, ki je vložila tožbo zaradi diskriminacije, je tako dobila sodno bitko, Nemčija pa bo morala, če bo hotela cestnine vendarle uvesti, spremeniti sistem zaračunavanja. Cestnine je najbolj goreče zahtevala bavarska CSU, sestrska stranka CDU, uvesti pa bi jih morali z letom 2020.
Na uvedbo cestnin je imela pripombe tudi evropska komisija, ki pa je po nekaterih spremembah načrtov to dovolila. To za Avstrijo in Nizozemsko, ki se je tožbi pridružila, ni bilo dovolj. Evropsko sodišče je poleg diskriminacije tujih voznikov v Nemčiji ugotovilo še, da načrtovane cestnine nasprotujejo tudi pravilom prostega pretoka blaga in storitev na enotnem evropskem trgu.
Nemčija je računala, da bo z uvedbo cestnine za osebna vozila na avtocestah, ki so zdaj brezplačne, na leto zbrala okoli 500 milijonov evrov. Cestnina bi bila odvisna od ekološkega razreda vozila in velikosti motorja. V povprečju bi znašala 67 evrov na leto, največ pa 130 evrov.
Evropska komisija naj preveri vse sisteme cestninjenja
V Avstriji so nad odločitvijo navdušeni, saj da evropsko sodišče očitno še odloča samostojno. Precej manj zadovoljni pa so v Nemčiji, kjer se minister za promet in digitalno infrastrukturo Andreas Scheuer (CSU) sprašuje, zakaj je Evropska komisija odobrila načrte. Hkrati opozarja, da bo potrebno poseči v proračun in napoveduje, da se financiranju cestne infrastrukture s cestninami ne nameravajo odpovedati, saj takšen način financiranja poznajo v okoli 20 državah v Evropi. Ob tem velja opozoriti, da druge države, tudi Slovenija, cestnine za avtoceste zaračunavajo vsem uporabnikom enako, neodvisno od tega, ali imajo vozila registrirana v Sloveniji ali v tujini.
Velik del politike, tudi koalicijska SPD zdaj CDU/CSU pozivajo, naj se v celoti odpovedo uvedbi cestnin. V SPD tudi pričakujejo, da bo vlada čim bolj omejila potencialne finančne stroške za državo, saj so projekti za uvedbo cestninjenja že stekli in so že nastali določeni finančni stroški. Država je namreč že izbrala izvajalce za uvedbo cestnine. Ti bi zdaj lahko državo tožili zaradi propadlih poslov in izpada prihodkov. Iz koalicijskih vrst je na drugi strani slišati pozive Evropski komisiji, naj na podlagi današnje odločitve Evropskega sodišča preveri vse sisteme cestninjenja v Evropi, še posebej avstrijskega.
