Po Orionu – leglo malih oriončkov, kljub sodobnim predpisom

Mnogi se še spomnite razvpi te afere Orion, ki je dolge mesece polnila časopisne stolpce in elek tronske medije. Potrošnike je opozarjala, naj bodo pri izposojanju denarja od nebančnih ponudnikov a la Orion bolj previdni, državo pa je primer spodbodel, da je uveljavila evropska pravila igre z novim zakonom o potrošniških kreditih.

V desetih letih je predpis doživel vrsto sprememb in izboljšav. Zadnja je začela veljati 7. avgusta letos, malo potem, ko je Vrhovno sodišče presodilo, da je nekdanji direktor Oriona Branko Lužar zaradi pomanjkanja dokazov oproščen obtožbe oderuštva. Novembra je bil primer Orion tudi pravnomočno končan, vsi nekdanji obtoženci pa oprani krivde. Novica je šla dokaj neopaženo mimo, v Zvezi potrošni kov Slovenije (ZPS), ki je bila zelo tvorna pri snovanju vseh zakono dajnih sprememb, ki bi prispevale k boljši zaščiti posojilojemalcev, pa so opravili hitro raziskavo o tem, kako se v praksi uveljavljajo najnovejša določila zakona o potrošniških kreditih.

Zakon zagotavlja zaščito ...

Zadnja zakonska sprememba je bila nekoliko posebna, saj je Slo venija zaradi v uvodu omenjenih slabih izkušenj iz preteklosti v zakon vnesla določila, ki so – z nekaj izjemami – potrošnikom zagotavljala dokaj visoko zaščito, višjo kot v povprečju v EU. Ker pa je naša širša domovina zahtevala poenotenje zakonodaje s tega področja, pri sprejemanju evropskih smernic pa so bili precej uspešni lobiji v službi kapitala, je obstajala nevarnost, da bodo morale naprednejše nacionalne zakonodaje ponekod raven zaščite kreditojemalcev – znižati. A kot pravi svetovalec na področju finančnih storitev na ZPS Boštjan Krisper, smo z novo ureditvijo na nacionalni ravni lahko kar zadovoljni, saj (vsaj) ohranja raven potrošnikovih pravic.

Bolj skrb zbujajoče je, da nebančni ponudniki finančnih storitev novosti iz zakona večinoma še ne jemljejo resno. Hiter pregled trga, ki so ga opravili strokovnjaki ZPS, je pokazal številne kršitve, rezultat so bile prijave na Tržni inšpektorat RS in odločitev resornega ministrstva za gospodarstvo, da je treba uvelja vljanje določil zakona o potrošniških kreditih podrobneje preveriti.

Med novostmi iz sprememb zakona je denimo odprava spodnje meje za kredite, za katere veljajo zakonska pravila. Določilo je po membno predvsem zato, ker se je lani razmahnila ponudba tako ime novanih mini- ali mikro- ali SMS- kreditov, katerih poglavitni namen je bil izogniti se zakonu. Ta namreč natančno določa, kako mora po nudnik kreditojemalcu predstaviti svojo ponudbo (tako, da jo bo lahko primerjal s konkurenčnimi), kaj vse mora storiti pred sklenitvijo pogodbe – pojasniti način obrestovanja –, nujno pa mora tudi preveriti boniteto kreditojemalca – po načelu od govornega kreditiranja.

... praksa pa ne

Že pri pregledu spletne ponudbe so na ZPS naleteli na primer družbe Ferratum. Nudi mikro kredit v višini 50 evrov za 15 dni, za katere ga bi moral kreditojemalec plačati kar 10 evrov obresti. Čeprav zakon v takem primeru dovoli največ 400-odstotne obresti, Ferratum zaračunava večtisočodstotne obresti, hkrati pa krši še vrsto drugih določil. Ponudnik je celo zatrdil, da zakon zanj ne velja. Primer je zrel za inšpekcijsko presojo.

Podobno »ploden« je bil pregled kreditiranja v treh večjih trgovskih centrih z opremo za dom. Kot je po vedal Krisper, so ugotavljali, ali je kreditojemalec dobil vse potrebne (zakonsko določene) informacije o kreditu, ali je dobil na vpogled kreditno pogodbo, preden jo je do bil v podpis, ali mu je prodajalec pojasnil, da je možna sprememba obrestne mere, kako je z odstopom od pogodbe ali s predčasnim po plačilom. Kršitev je bilo obilo, med drugim prodajalci niso hoteli vna prej pokazati pogodbe, niso preverjali bonitete posojilojemalca itn. Ti so sklepali pogodbe kar v vrsti na blagajni, kar pomeni, da nikakor ni bilo časa za temeljito informiranje, ne o kreditu, ne o odplačilni sposobnosti kupca. Poleg tega je po Krisperjevem mnenju vprašljivo tudi, ali so blagajniki v resnici do volj usposobljeni za sklepanje kreditnih pogodb.

Še vedno ni mehanizma

Čeprav so kršitve očitne, večina potrošnikov ne uveljavlja svojih pravic, preprosto zato, ker ni me hanizma, ki bi učinkovito reševal te vrste sporov. Potrebovali bi namreč zunajsodni postopek, ki bi bil – gle de na naravo kršitve – hiter, poceni in preprost. Zakon od kreditodajalcev sicer zahteva, da so vključeni v tak zunajsodni mehanizem, vendar nebančni sektor – za razliko od bank, ki so že pred leti ustanovile poravnalni svet pri Združenju bank Slovenije – še ni naredil ničesar v tej smeri. In tudi poravnalni svet po mnenju ZPS ne deluje povsem neodvisno in nepristransko. Zato bodo vladi predlagali dopolnitev zakona, in sicer, da se določi rok za vzpostavitev takega mehanizma, ter sankcije, če ga ne bo. Poleg tega v ZPS opozarjajo, da še vedno niso bili sprejeti vsi predvideni podzakonski akti, ki bi omogočali, da za kon polno zaživi.

Po podatkih Urada za varstvo potrošnikov, ki izdaja licence dajalcem potrošniških kreditov, je teh za zdaj med 160 in 170, verjetno pa se bo seznam sčasoma izčistil. Neka teri bodo po nadzornih postopkih verjetno ostali brez licence, drugi, ki ne bodo izpolnjevali pogojev ali ne bodo imeli več interesa za to dejavnost, pa licence pač ne bodo podaljšali. Sicer pa, kot pravi direk torica urada Mojca Burgar, država ne podpira povečevanja števila ne bančnih dajalcev kreditov.

***

Kršitve na področju potrošniških posojil so pogoste, vendar večina potrošnikov ne uveljavlja svojih pravic. Preprosto zato, ker ni mehanizma, ki bi učinkovito reševal te vrste sporov. Vsi predpisi in nadzorni mehanizmi skupaj pa ne bodo preprečili oderuštva, če potrošnik ne bo previden in ozaveščen. Sam mora zahtevati vse informacije, ki so mu po zakonu na voljo, pogoje mora primerjati, pogodbo prebrati, izogibati se mora poslom, ki mu ne omogočajo varstva, ne nazadnje pa mora dovoliti, da kreditodajalec preveri njegovo boniteto. Tako je pač odgovorno (iz)posojanje denarja.