Pobuda za razvojni sporazum in preseganje politike možnega

Spremeniti moramo razmišljanje in navade ter z inovativnimi pristopi oblikovati temelje za dolgoročno vzdržen razvojni sporazum, ki bo omočil rast v desetletjih pred nami.

Objavljeno
10. julij 2019 07.00
Posodobljeno
10. julij 2019 07.00
Ministrica Ksenija Klampfer verjame, da so s socialnimi partnerji sposobni doreči vsebinsko ustrezen in izvedljiv dogovor, ki bo omogočil še večjo blaginjo in nadaljnji razvoj naše države. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Ugodne gospodarske okoliščine, javnofinančna stabilnost in stabilen trg dela Sloveniji omogočajo naslavljanje nekaterih velikih izzivov, s katerimi se že spoprijemamo ali pa se še bomo v prihodnjih letih. Med njimi so gotovo neugodne demografske napovedi, prestrukturiranje gospodarstva v smeri večje dodane vrednosti, javnofinančna vzdržnost in zadostnost sistemov socialnih zavarovanj ter učinkovit trg dela. Ta vprašanja so tako kompleksna in medsebojno povezana, da jih ni mogoče obravnavati parcialno, temveč zahtevajo širši družbeni dogovor in dolgoročnejši pristop.

Pri takšnem pristopu se pogosto pojavita dve skrajnosti. Ali je dogovor preveč ohlapen in ukrepi premalo definirani, da bi omogočali spremljanje z vidika doseganja postavljenih ciljev, ali pa je dogovor preveč vseobsežen in ukrepi preveč podrobni, saj želijo vse interesne skupine že vnaprej zaščititi svoje parcialne interese. S tem žal onemogočajo sklepanje kompromisov, končni dogovor in dejanski preboj. Govorimo torej o politiki možnega.

Kar nas lahko v tem trenutku navdaja z optimizmom, je dejstvo, da je zavedanje o pomembnosti obravnave teh vprašanj v zadnjih letih preraslo ozke okvire strokovnih služb in prešlo na področje politike, socialnega dialoga, akademske sfere, medijev in nevladnih organizacij. Eden od primerov zavedanja o nujnosti ukrepanja so nenazadnje tudi Pogledi Observatorija Združenja Manager. Pot, ki jo nakazujejo v projektu sodelujoči strokovnjaki, se v veliki meri sklada z že začetimi aktivnostmi vlade in socialnih partnerjev. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti tako trenutno tečeta kar dva pogajalska procesa, katerih skupen cilj so hitrejša aktivacija brezposelnih in podaljšanje delovne aktivnosti posameznikov ob hkratnem zagotavljanju ustrezne socialne varnosti.

Predstavniki sindikatov, delodajalcev in vlade so se na 318. seji Ekonomsko-socialnega sveta 19. aprila letos dogovorili tudi o začetku aktivnosti za sklenitev novega socialnega sporazuma. Kaj bo ta vsebinsko zajemal, bodo definirali njegovi deležniki, pri čemer se vračamo k prej opisanim dilemam širših družbenih dogovorov. Kljub temu upam in verjamem, da smo s socialnimi partnerji sposobni doreči vsebinsko ustrezen in izvedljiv dogovor, ki bo omogočil še večjo blaginjo in nadaljnji razvoj naše države.

V prvi vrsti moramo združiti nasprotujoče si zahteve posameznih interesnih skupin in doseči zavedanje, da je prav od sposobnosti preseganja teh interesov odvisna blaginja državljanov in državljank Republike Slovenije. Jemanje enim in dajanje drugim postaja samo po sebi nezadostno. Spremeniti moramo razmišljanje in navade ter z inovativnimi pristopi oblikovati temelje za dolgoročno vzdržen razvojni sporazum, ki bo omočil rast v desetletjih pred nami.