Podjetja v negotovosti glede zavarovalnega kritja ladijskih prevozov

Največja tveganja za slovenska podjetja so že peto leto zapored kibernetski napadi, močno se povečujejo tveganja, povezana z umetno inteligenco, velika grožnja je obratovalni zastoj, na lestvici pa so še nenadne zakonodajne spremembe in naravne nesreče. »Pričakujemo, da bodo te z lestvice izrinila politična in vojna tveganja,« je dejal direktor podjetja Greco International Damir Pelak.

Kot veliko tveganje se pojavlja vojna na Bližnjem vzhodu ter njene morebitne posledice: energetska kriza in visoka inflacija. Kako so podjetja pripravljena na ta tveganja?

Za številna podjetja je največja skrb povezana z visokimi stroški energentov ter upadom povpraševanja na ključnih trgih. Podjetja, ki delujejo globalno, se dodatno spopadajo s številnimi vprašanji o cargo kritju, predvsem v zvezi z ladijskimi prevozi. Mednarodne (po)zavarovalnice so namreč že po prvem napadu izdale izključitvene klavzule za območje Hormuške ožine in njeno bližnjo okolico, kar je za številne izvoznike in logistične verige povzročilo dodatne negotovosti.

Pri tem bi posebej izpostavil še pomembno priporočilo za podjetja, ki še nimajo sklenjenega zavarovanja terjatev. Glede na visoko inflacijo, zmanjšanje števila naročil ter vse večje pritiskanje na likvidnost podjetij, obstaja resna nevarnost, da kupci svojih obveznosti ne bodo poravnavali pravočasno. To pa lahko hitro povzroči veriženje težav in ogrozi tudi likvidnost podjetij, ki imajo sicer stabilno poslovanje. Podjetjem zato zelo priporočamo, da zavarovanje terjatev uredijo čim prej in si s tem zagotovijo dodatno varnost v obdobju povečane gospodarske negotovosti.

Zavarovanja bi morala biti strukturirana tako, da se aktivirajo izključno ob katastrofalnih škodah, ki lahko ogrozijo finančno stabilnost ali obstoj podjetja, pravi Damir Pelak. FOTO: Leon Vidic

Kibernetska in geopolitična tveganja se povečujejo. Imate vse več dela?

Da, vsekakor – še posebno na ravni celotne skupine Greco. V Sloveniji še vedno opažamo, da se veliko podjetij ne zaveda, kako hude so lahko posledice kibernetskega napada. Pogosto svojo neodzivnost opravičujejo s tem, da so »premajhni«, da imajo »vse v oblaku« ali da so najeli zunanjega SOC‑ponudnika, ki bo poskrbel za njihovo varnost. Res je, da nekatere tehnične rešitve precej pripomorejo k večji odpornosti, vendar ne zagotavljajo popolne varnosti. Zato je nujno treba imeti pripravljen celovit načrt ukrepov, da podjetje v primeru incidenta čim bolj omeji in zmanjša potencialno škodo.

Katera so največja tveganja? Kako se ta tveganja kažejo?

Največje globalne zavarovalnice vsako leto pripravljajo sezname ključnih tveganj za korporacije. Tveganja, ki zadevajo slovenska podjetja, so zelo podobna – z nekoliko manjšimi odstopanji. Na prvem mestu so že peto leto zapored kibernetski napad. Največji skok na lestvici tveganj letos predstavlja umetna inteligenca (UI) – od implementacijskih napak do povečanih odgovornosti uporabnikov, zlorab UI pri kibernetskih napadih, podajanja dezinformacij, priprav lažnih informacij in podobno. Tretje največje tveganje je obratovalni zastoj. Ta pogosto predstavlja največjo grožnjo, saj lahko vodi v izgubo tržnega deleža, sovražni prevzem ali celo stečaj. Takoj po tem so nenadne lokalne zakonodajne spremembe, tarife, sankcije in druge regulatorne motnje. Na petem mestu pa so naravne nesreče. Vendar glede na globalne geopolitične napetosti pričakujemo, da jih bodo z lestvice največjih petih tveganj izrinila prav politična in vojna tveganja.

Kaj zanima vaše stranke?

Najmanj težav pri oceni tveganj imamo v podjetjih, ki poslujejo globalno. Ta podjetja se bolj zavedajo tveganj, poleg tega jih k večji varnosti spodbujajo tudi njihovi mednarodni poslovni partnerji, ki se tudi sami ne želijo izpostavljati tveganjem zaradi neustrezno zaščitenih dobaviteljev. Na lokalni ravni pa še vedno pogosto vidimo, da podjetja zavarovanja razumejo kot strošek in želijo premije čim bolj znižati. Rad hudomušno pripomnim, da je »največji prihranek pri zavarovanjih« možen takrat, ko podjetje sploh ničesar ne zavaruje – in upa, da se mu nič ne zgodi.

Kako naj podjetja odgovarjajo na ta tveganja?

Ključno je, da podjetja pripravijo načrt delovanja v kritičnih razmerah. Pri tem si lahko pomagajo s strokovnjaki, kot smo v Grecu International. Lokalne zavarovalnice so na tem področju pogosto omejene, z dostopom do mednarodnih kapacitet pa te omejitve zlahka odpravimo.

Ali povečevanje tveganj avtomatično pomeni dražje zavarovalne premije?

Premije se povečujejo predvsem takrat, ko je verjetnost škodnega dogodka zelo visoka, raven odpornosti na nevarnost pa nizka. V takih razmerah lahko (po)zavarovalnice celo med trajanjem police odstopijo od kritja, kar za stranko pomeni, da določenega tveganja sploh ni več mogoče zavarovati ali je ta celo izgubila kritje v času sklenjenega zavarovalnega kritja. Dejala sem, da so mednarodne (po)zavarovalnice po zračnih napadih na Iran začele izdajati obvestila o prekinitvi cargo kritja s sedemdnevnim odpovednim rokom, predvsem v Perzijskem zalivu in neposredni bližini Hormuške ožine.

Slovenci naj bi se premalo zavedali pomembnosti zavarovanj. Kako pa je med pravnimi osebami?

V Grecu sodelujemo predvsem s srednjimi in velikimi podjetji v Sloveniji. Po naših izkušnjah se slovenska podjetja v domači lasti, ki poslujejo regionalno ali globalno, dobro zavedajo tveganj in so po zrelosti obvladovanja tveganj primerljiva z mednarodnimi korporacijami. Drugače pa je v lokalnih podjetjih, ki zavarovanje pogosto dojemajo kot nujen strošek in si prizadevajo, da je ta minimaliziran. Pogosto ugotovimo, da so prav ta podjetja podzavarovana, brez ključnih kritij ter s policami, pri katerih so samoudeležbe pri škodah minimalne ali jih sploh ni. To je napaka, saj zavarovalnice v takšnih primerih zaračunajo najvišje premije – predvsem zaradi operativnih stroškov ob pogostih manjših škodah, torej pod 10.000 evri. Zavarovanja bi morala biti strukturirana tako, da se aktivirajo izključno ob katastrofalnih škodah, ki lahko ogrozijo finančno stabilnost ali obstoj podjetja.