Podjetništvo ni individualni šport: prihodnost bodo gradile skupnosti, zaupanje in umetna inteligenca

Podjetništvo se pogosto predstavlja kot pot posameznika: pogumnega ustanovitelja, vizionarja, človeka, ki tvega, vztraja in premika meje. A vse bolj jasno postaja, da uspeh podjetnika ni nikoli zgolj individualna zgodba. Je zgodba odnosov, zaupanja, priporočil, sodelovanja in skupnosti.

O tem je v podkastu Supermoč govoril Jernej Pirc, direktor BNI Adria, ki poudarja, da je podjetništvo v resnici skupnostni šport. Podjetniki po njegovem ne potrebujejo le znanja, kapitala in idej, temveč tudi okolje, v katerem lahko rastejo, izmenjujejo izkušnje, dobijo podporo in vzpostavljajo odnose, ki dolgoročno prinašajo razvoj.

»Podjetnik lahko veliko doseže sam, a za dolgoročno rast potrebuje kakovostne odnose, zaupanje in podporno okolje,« je eno ključnih sporočil pogovora. V času hitrih sprememb, geopolitične negotovosti, digitalizacije in vse večjega vpliva umetne inteligence postaja vprašanje, komu zaupamo in s kom sodelujemo, pomembnejše kot kdaj prej.

Skupnost kot poslovna prednost

BNI Slovenija, ki jo vodi Pirc, je del mednarodne podjetniške mreže, zgrajene na priporočilih, zaupanju in rednem sodelovanju. Njena temeljna filozofija je preprosta: »Kdor daje, pridobiva.«

To pomeni, da podjetniki v mreži najprej iščejo načine, kako pomagati drugim – s priporočili, povezavami, izkušnjami ali podporo. Prav iz tega se nato razvijajo tudi nove poslovne priložnosti. Po Pirčevem prepričanju je takšna logika ena najmočnejših oblik sodobnega podjetništva, saj presega kratkoročno prodajo in gradi dolgoročno kredibilnost.

V poslovnem svetu, kjer je informacij vse več, pozornosti pa vse manj, zaupanje postaja ena najdragocenejših valut. Priporočilo osebe, ki ji zaupamo, ima pogosto večjo težo kot najbolj dovršena oglaševalska kampanja.

Po koroni več digitalnosti, a tudi več potrebe po bližini

Pokoronsko obdobje je podjetniško okolje močno spremenilo. Tempo dela se je pospešil, ljudje so bolj obremenjeni, negotovost se je povečala. Geopolitične razmere, lokalna politika, gospodarska nihanja in tehnološke spremembe vplivajo na vsakodnevne odločitve podjetnikov.

A Pirc ob tem opozarja na nekaj temeljnega: ljudje ostajamo socialna bitja. Digitalna orodja so prinesla učinkovitost, niso pa odpravila potrebe po osebnem stiku. Nasprotno – po obdobju izolacije, oddaljenega dela in digitalnih sestankov je potreba po pristni povezanosti še izrazitejša.

Podjetniške skupnosti zato niso le prostor za izmenjavo vizitk, ampak prostor zaupanja, refleksije in podpore. V negotovih časih podjetniku veliko pomeni, da ni sam.

Umetna inteligenca kot nova prelomnica

Pomemben del pogovora v podkastu Supermoč je bil namenjen tudi umetni inteligenci. Pirc jo razume kot eno največjih tehnoloških prelomnic našega časa – primerljivo s preteklimi inovacijami, ki so temeljito spremenile gospodarstvo in družbo.

Tako kot je Fordov tekoči trak omogočil množično proizvodnjo, umetna inteligenca danes odpira nove možnosti za avtomatizacijo, analizo podatkov, optimizacijo procesov in hitrejše odločanje. Za podjetnike to pomeni izjemno priložnost, hkrati pa tudi izziv.

Ključno vprašanje ni več, ali bo umetna inteligenca vplivala na podjetništvo, temveč kako jo bodo podjetniki uporabili. Bo orodje za rast, večjo učinkovitost in boljše storitve? Ali pa bo vir strahu, odpora in zaostajanja?

Pirc poudarja, da tehnologije same po sebi niso ne dobre ne slabe. Odločilno je, kako jih razumemo, sprejmemo in vključimo v svoje delo.

Tehnologija ne sme izriniti človeka

Čeprav umetna inteligenca omogoča hitrejše povezovanje, boljše prepoznavanje priložnosti in večjo učinkovitost, Pirc opozarja, da ne sme nadomestiti človeškega elementa v poslu.

Podjetništvo namreč temelji na odnosih. Na zaupanju. Na občutku, da nas nekdo razume. Na pripravljenosti, da drug drugemu odpremo vrata. To so elementi, ki jih umetna inteligenca lahko podpira, ne more pa jih v celoti nadomestiti.

Prav zato prihodnost podjetništva po Pirčevem mnenju ne bo ne izključno digitalna ne izključno človeška. Najuspešnejši bodo tisti podjetniki, ki bodo znali združiti oboje: tehnološko učinkovitost in pristno človeško povezanost.

Generacija Z išče smisel, ne le naziva

Pirc se je v pogovoru dotaknil tudi novih generacij na trgu dela. Generacija Z v podjetja prinaša drugačna pričakovanja. Mladi si želijo hitrega razvoja, a ne nujno klasičnih vodstvenih položajev. Bolj kot status jih zanimajo smisel, vrednote, poslanstvo in možnost osebne rasti.

Za podjetja to pomeni, da bodo morala drugače razmišljati o vodenju, motivaciji in zadrževanju talentov. Ni več dovolj ponuditi varne službe in karierne lestvice. Mladi želijo razumeti, zakaj nekaj počnejo, komu njihovo delo koristi in kako se ob tem razvijajo.

Tudi tu se pokaže pomen skupnosti. Podjetje, ki gradi kulturo zaupanja, sodelovanja in odprte komunikacije, bo lažje privabilo in zadržalo ljudi, ki iščejo več kot zgolj plačo.

Slovensko podjetništvo še gradi svojo kulturo

Po Pirčevem mnenju se sodobna kultura podjetništva v Sloveniji še razvija in ima velik potencial, a še vedno se premalo zavedamo pomena mikro, malih in srednje velikih podjetij za gospodarstvo in družbo.

Prav ta podjetja so pogosto najbolj prilagodljiva, inovativna in vpeta v lokalno okolje. Hkrati pa so tudi najbolj ranljiva za zunanje motnje – od sprememb na trgih do pomanjkanja kadrov in administrativnih ovir.

Zato Pirc podjetnikom svetuje, naj gradijo svojo lastno »ekonomijo«: zanesljivo mrežo kupcev, dobaviteljev, sodelavcev in partnerjev. Takšna mreža jim omogoča večjo odpornost, več priložnosti in boljše možnosti za rast, tudi ko se širše razmere zaostrijo.

Povezovanje kot pot na tuje trge

Ena največjih priložnosti za slovenske podjetnike je po Pirčevem mnenju strateško povezovanje. Slovenska podjetja so pogosto majhna, a izjemno kakovostna, specializirana in inovativna. Pri ekspanziji doma in vstopu na tuje trge pa jim lahko prav povezovanje pomaga premagati omejitve velikosti.

Strah pred izgubo avtonomije je med podjetniki še vedno prisoten, vendar Pirc poudarja, da povezovanje ne pomeni izgube samostojnosti. Nasprotno – lahko pomeni večjo moč, več znanja, širši doseg in boljšo pripravljenost na mednarodno konkurenco.

Podjetnik mora poznati tudi sebe

Poleg mreženja, tehnologije in poslovne strategije Pirc izpostavlja še eno pomembno dimenzijo podjetništva: samoraziskovanje. Podjetnik mora poznati svoje vrednote, svojo vizijo in svoje motive.

Brez tega težko vodi druge, sprejema dobre odločitve in vztraja v težkih obdobjih. Refleksija, učenje iz napak in pripravljenost na osebno rast so po njegovem sestavni del podjetniške poti.

Uspeh ni le posledica trdega dela, ampak tudi jasnosti: kdo sem, kaj gradim, zakaj to počnem in s kom želim hoditi naprej.

Prihodnost bo pripadala povezanim

Sporočilo pogovora v podkastu Supermoč je jasno: podjetništvo prihodnosti ne bo temeljilo le na individualni iznajdljivosti, temveč na sposobnosti povezovanja.

Umetna inteligenca bo podjetnikom omogočila večjo učinkovitost, hitrejšo analizo in nove poslovne modele. A tisto, kar bo ločilo uspešne od povprečnih, bodo še vedno odnosi – zaupanje, kredibilnost, priporočila in skupnosti, ki posamezniku pomagajo rasti.

V svetu, kjer se vse spreminja hitreje kot kdaj prej, je morda prav skupnost ena največjih podjetniških supermoči.

---

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.