Podrejene obveznice: izbrisanci so z odločitvijo zadovoljni

Ljubljana – Čeprav sklep ustavnega sodišča, da v primeru presoje ustavnosti izbrisov bančnih podrejenih obveznic in delnic za odgovore prosi še sodišče EU, težko pričakovano odločitev prelaga daleč v prihodnost, so pobudniki ustavne presoje s to potezo po prespani noči vendarle zadovoljni.

Kot smo poročali včeraj, so ustavni sodniki sklenili presojo ustavnosti spornih členov zakona o bančništvu, ki je omenjeni izbris omogočil, prekiniti in sodišču Evropske unije v zvezi s tem zastaviti več vprašanj glede veljavnosti in razlage Sporočila komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize in glede razlage evropske direktive o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij. Ustavno sodišče se je za to med drugim odločilo zaradi dvoma, kako zavezujoče je Sporočilo komisije za članice. Kot je znano, je namreč Bruselj soglasje Sloveniji za državno pomoč bankam pogojeval z tem, da morajo breme reševanja nositi tudi delničarji bank ter lastniki podrejenih in hibridnih finančnih instrumentov. Slovensko ustavno sodišče je kolege iz Luksemburga za pojasnila zaprosilo prvič.

Poseg v ustavne pravice

Odvetnik nekaterih pobudnikov ustavne presoje Miha Kunič je zadovoljen, da je ustavno sodišče sklenilo sprejeti pobude razlaščenih obvezničarjev v obravnavo. »S tem je že presodilo, da obstaja realna možnost, da pobudniki z njihovimi zahtevki uspejo. Poleg tega pa analiza obrazložitve vprašanj sodišču EU jasno kaže, da je po mnenju ustavnih sodnikov prišlo do resnih posegov v ustavno zajamčene pravice, vprašanje pa je le, ali je bila Republika Slovenija prisiljena takšne ukrepe zakonito uzakoniti ali ne.« Pri tem ocenjuje, da bi lahko ustavno sodišče, kljub negativni odločitvi sodišča EU, razveljavilo določila zakona o bančništvu v delu, ki pa jih smernice komisije niti niso zahtevale (npr. da razlaščenci nimajo pravice do pravnega sredstva, do primerne odškodnine,..).

Časovna zanka

Ker je na odločitev luksemburškega sodišča treba čakati nekaj časa, Kunič opozarja, da bi resen problem lahko predstavljal časovni okvir. Kot pravi, določeni zahtevki razlaščencev zastarajo že decembra 2016, pri čemer realno ni moč pričakovati odločitve sodišča EU pred sredino leta 2016. To pomeni, da bi bili razlaščenci primorani vložiti odškodninske tožbe pred, še pred dokončno odločitvijo ustavnega sodišča. S tem pa bi se lahko resno in po nepotrebnem dodatno obremenilo redna sodišča ter povzročilo neupravičene dodatne stroške razlaščencem, navsezadnje pa tudi bankam izdajateljicam obveznic ali državnemu proračunu, še dodaja sogovornik.

Predsednika Društva malih delničarjev Slovenije Rajka Stankovića pa sklep ustavnega sodišča navdaja z dobrim občutkom za končno odločitev: »Mislim, da je ustavno sodišče ugotovilo, da naši argumenti pijejo vodo, hkrati pa želijo enkrat za vselej razčistiti, ali so priporočila EU zavezujoč pravni akt ali ne.«

Jazbec: evropsko razčiščevanje

Guverner Banke Slovenije Boštjana Jazbec je na dnevih slovenskih bančnikov včeraj dejal, da s takšno odločitvijo ustavnega sodišča prihaja do evropskega razčiščevanja te zadeve. Pred nadaljnjimi potezami pa je treba po njegovih besedah počakati na dokončno razsodbo.