Politično tveganje Italiji draži zadolževanje
Obveznice: italijanske obveznice so v primerjavi z ameriškimi postale bolj tvegane
Odpri galerijo
Infografika Delo
Zahtevane donosnosti na dolžniških trgih se še vedno zelo razlikujejo. Med Evropo, ZDA in trgi v razvoju pa se razlike še celo povečujejo zaradi različnih dinamik in izzivov v gospodarstvih, ki jih soustvarjajo tudi njihove monetarne politike.
Eden najbolj znanih razkorakov, ki jih analitiki spremljajo, je razlika v donosnosti nemških državnih obveznic v primerjavi z ameriškimi. Ta razlika se na ravni desetletnih državnih obveznic še vedno nahaja okoli 2,5 odstotne točke. Se je pa letos popolnoma spremenila razlika med italijanskimi obveznicami in ameriškimi. Predvsem zaradi svežega političnega in povečanega kreditnega tveganja, ki je letos desetletno donosnost italijanskih obveznic dvignilo čez donosnost ameriške.
Danes ima tako rekoč globalni vlagatelj na izbiro približno triodstotno donosnost tako v ZDA kot v EU. Toda njuna donosnost je z vidika sestave tveganja povsem različna. Danes donosnost italijanske obveznice v večini predstavlja kreditno tveganje, ki se od nastopa populistične vlade kljub različnim poskusom umiritve vlagateljev, za kar si prizadeva še edini zaupanja vreden finančni minister Tria, vztrajno povečuje.
Ameriška donosnost je v večjem delu sestavljena iz pričakovane inflacije in realne donosnosti ter v primerjavi z Italijo z zanemarljivim kreditnim tveganjem. Ravno zaradi različne sestave tveganj znotraj donosnosti pa je tudi gibanje obveznice prej nasprotno kot ne. Ob povečevanju različnih tveganj, ki negativno vplivajo na sentiment, kot so trgovinske vojne in težave v nekaterih trgih v razvoju, zmanjšujejo donosnost ameriških obveznic in povečujejo donosnost italijanskih.
S povečevanjem donosnosti pa se znižuje tudi italijanski delniški trg, ki negativno vpliva tudi na druge evropske trge. Italija velja za šibko in občutljivo ekonomijo na globalno dinamiko, zato je razumljivo, da bo ob ohladitvi tokov na tapeti tudi njena kreditna sposobnost, ki pa ji že od nekdaj manjka preudarna in disciplinirana fiskalna politika. Svoje nove poglede o kreditni sposobnosti Italije naj bi rating agencije podale že septembra.
Eden najbolj znanih razkorakov, ki jih analitiki spremljajo, je razlika v donosnosti nemških državnih obveznic v primerjavi z ameriškimi. Ta razlika se na ravni desetletnih državnih obveznic še vedno nahaja okoli 2,5 odstotne točke. Se je pa letos popolnoma spremenila razlika med italijanskimi obveznicami in ameriškimi. Predvsem zaradi svežega političnega in povečanega kreditnega tveganja, ki je letos desetletno donosnost italijanskih obveznic dvignilo čez donosnost ameriške.
Danes ima tako rekoč globalni vlagatelj na izbiro približno triodstotno donosnost tako v ZDA kot v EU. Toda njuna donosnost je z vidika sestave tveganja povsem različna. Danes donosnost italijanske obveznice v večini predstavlja kreditno tveganje, ki se od nastopa populistične vlade kljub različnim poskusom umiritve vlagateljev, za kar si prizadeva še edini zaupanja vreden finančni minister Tria, vztrajno povečuje.
Ameriška donosnost je v večjem delu sestavljena iz pričakovane inflacije in realne donosnosti ter v primerjavi z Italijo z zanemarljivim kreditnim tveganjem. Ravno zaradi različne sestave tveganj znotraj donosnosti pa je tudi gibanje obveznice prej nasprotno kot ne. Ob povečevanju različnih tveganj, ki negativno vplivajo na sentiment, kot so trgovinske vojne in težave v nekaterih trgih v razvoju, zmanjšujejo donosnost ameriških obveznic in povečujejo donosnost italijanskih.
S povečevanjem donosnosti pa se znižuje tudi italijanski delniški trg, ki negativno vpliva tudi na druge evropske trge. Italija velja za šibko in občutljivo ekonomijo na globalno dinamiko, zato je razumljivo, da bo ob ohladitvi tokov na tapeti tudi njena kreditna sposobnost, ki pa ji že od nekdaj manjka preudarna in disciplinirana fiskalna politika. Svoje nove poglede o kreditni sposobnosti Italije naj bi rating agencije podale že septembra.
