Ponos pohištvene trgovine naprodaj za sedem milijonov evrov

Ljubljana - Prodajni salon na Dunajski v Ljubljani, nekoč ponos slovenske pohištvene trgovine, je zaprt in naprodaj, transakcijski računi krovne družbe blokirani, saj nad njimi visi visoka menična izvršba, dogajajo se skrb zbujajoče kadrovske čistke, tako da zaradi njih delavci pišejo peticije. Dogajanje v družbi je očitno povod za objavo izredne skupščine Slovenijalesa; ta bo, verjeli ali ne, 31. decembra letos! S sklepčnostjo najbrž ne bo težav, ker zanjo zadošča največji lastnik, Zavarovalnica Triglav, za sklicatelje pa je najbrž vabljivo tudi to, da bo šla v prazničnih dneh neopazno mimo. A vsega ni mogoče pomesti pod preprogo.

Po Slovenijalesu ne brskamo samo zaradi tega, ker je bil včasih izjemno ugledno, veliko in pomembno podjetje, motor slovenske lesnopredelovalne industrije in izvoza, zdaj pa postaja čedalje bolj bleda senca uspešnih dni. Pomemben podatek je, da se vse to dogaja pod okriljem države; ta ima prek Zavarovalnice Triglav v družbi 62-odstotni tržni delež, Kad in Sod pa imata po 11 odstotkov. Gre torej za družbo, ki jo popolnoma obvladuje država, kako skrbna lastnica je sicer, pa se je pokazalo (in z analizo izvajanja upravljalskih in lastniških funkcij dokazalo) že v primeru Vegrada, ki je na koncu zaradi slabega upravljanja in napak vodstva pristal v stečaju. Porajajo se torej pomisleki, da se utegne kaj podobnega zgoditi tudi v Slovenijalesu.

Kaj bo prinesla silvestrska skupščina

Dnevni red omenjene silvestrske skupščine je kratek. Delničarji bodo glasovali o prodaji (izpraznjenega) prodajnega centra na Dunajski cesti v Ljubljani in dela nepremičnine v Celju. Razlog za prodajo salona: »Najemnina, ki bi jo krovna družba pridobila od potencialnih novih najemnikov, ne zadošča za pokritje vseh stroškov, vezanih na nepremičnino.« Iz obrazložitve sklepa o prodaji izhaja, da se za nakup nepremičnine zanima Gospodarsko razstavišče, uprava pa si je kot omejitev postavila kupnino v višini 7 milijonov evrov (brez davka), kar naj bi bila glede na razmere na nepremičninskem trgu in oportunitetne stroške družbe primerna cena. Pri celjski nepremičnini gre za prodajno-skladiščni kompleks, ki so ga oddajali lastni Trgovini in družbi Stobra, in slednja je pripravljena nepremičnino zdaj odkupiti. Prodajalec bi sklenil posel za 1,23 milijona evrov. S tem bi Slovenijales izboljšal svojo likvidnost, pojasnjuje predlagatelj sklepa.

Gospodarsko razstavišče, ki je v večinski lasti Mestne občine Ljubljana, je sicer neposredni sosed prodajnega salona in zato se zdi nakup razumna poslovna poteza. Manj razumljivo pa je, kako (oziroma s čim) namerava kupiti novo nepremičnino, saj že zadnja štiri leta posluje z izgubo (lani je bilo pri dobrih 5 milijonih prometa 1,1 milijona evrov čiste izgube iz obračunskega obdobja) in je nakopičil že skoraj 5 milijonov bilančne izgube, denarni tok pa mu je skopnel na tretjino.

Poleg tega uprava predlaga ukinitev sejnin in nadomestil članom nadzornega sveta, ohranja pa stroške za prevoz. Sklep je brez posebne vsebinske utemeljitve, viru blizu Slovenijalesa pa pravijo, da bodo tako zmanjšali stroške za zelo pogosto in dobro plačano sestankovanje nadzornikov.

Odgovorni molčijo

Odgovore na vprašanje, kaj se dogaja s Slovenijalesom, smo iskali pri prvopoklicanem generalnem direktorju krovne družbe Goranu Čelesniku in pri treh nadzornikih. Pojasniti bi bilo namreč treba marsikaj. Denimo, kako je z likvidnostjo krovne družbe, ki po nekaterih informacijah že mrzlično išče rešitve, kako poslovati mimo blokiranih transakcijskih računov. Predvsem, kako izplačevati plače zaposlenim in pokrivati obratovalne stroške za prostore, ki jih oddaja (del tudi kmetijskemu ministrstvu). Kakšen je scenarij uprave, če (ko) zapade v plačilo (izvršbo) nekdanja terjatev do Jugobanke, ki je skupno ocenjena približno toliko, kot je družba vredna? Poglavje zase so kadrovske spremembe: v Slovenijalesu so zdaj praktično na vseh najvišjih položajih menedžerji, ki so prek Merfina lastninili Merkur. Zakaj Slovenijales potrebuje vodilne s takimi »referencami« in komu je to v interesu? In še: Ali Goran Čelesnik, nekdanji drugi človek Merkurja in Merfina, v Slovenijalesu nima dela za polni delovni čas, da mora biti za 10 ur zaposlen še na Triglavu (kot trdi neimenovani vir, Čelesnik pa na Delovo vprašanje tega ne zanika)?

Sicer je znano, da se Čelesnik izjemno redko odzove medijem, a nenazadnje zdaj vodi družbo, ki je posredno v državni lasti, zato bi moral javnosti nemara vendarle kaj pojasniti. A dobili smo le kratek, nonšalanten odgovor tamkajšnje službe za piar na dolg seznam Delovih vprašanj: »V skladu s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb in načelom enakomerne obveščenosti delničarjev družba Slovenijales vse pomembne informacije objavlja na Seonetu. Tako bomo v prihodnjih dneh pripravili izjavo za javnost in jo objavili na Seonetu.« Tudi nadzorniki si niso vzeli časa za pojasnila. A se s tem zgodba ne bo končala.