Porezali bodo kar 20.000 delovnih mest
Za Deutsche bank ni videti konca pretresov, ob delo več kot petina vseh zaposlenih – Pred spremembami v vodstvu
Odpri galerijo
Deutsche Bank se podaja v obsežno prestrukturiranje.
Foto Reuters
Za Deutsche Bank in njene zaposlene ni videti konca turbulenc. Potem ko je banka že lani število zaposlenih zmanjšala za približno 6000, naj bi ga zdaj še za okoli 20.000, kar pomeni več kot petino vseh delovnih mest v banki. Ob delo naj bi bili predvsem zaposleni v investicijskem bančništvu zunaj Evrope.
Nadzorni svet banke naj bi načrte o odpuščanjih po poročanju nemških medijev potrdil še ta konec tedna, javnost pa naj bi več izvedela konec meseca, po skupščini banke. Po poročanju nemških medijev naj bi banka načrtovala tudi spremembe v vodstvu. V banki načrtov za zdaj ne komentirajo, prav tako nam ni uspelo pridobiti odziva iz sindikatov. V teh so sicer nazadnje prav zaradi nevarnosti krčenja delovnih mest nasprotovali združitvi Deutsche Bank s Commerzbank. Združitev je zdaj z mize, v vodstvu banke pa so se odločili, da bodo banko spravili na zeleno vejo sami. Poleg slabe banke, na katero bodo prenesli nedonosne papirje, je očitno pričakovati tudi veliko odpuščanje. Investitorji so novico pospremili z optimizmom. Delnice banke so se včeraj na frankfurtski borzi nekoliko podražile.
A Deutsche Bank ni edina nemška banka, ki že vrsto let odpušča. Nemške banke so v zadnjih dveh desetletjih črtale kar 200.000 delovnih mest. Še konec leta 2017 je bilo v njih zaposlenih 620.000 ljudi, po zadnjih podatkih jih je le še okoli 565.000 in konec leta jih bo očitno še nekaj deset tisoč manj. Če je v Deutsche Bank vzrok za odpuščanja predvsem slabo poslovanje sektorja investicijskega bančništva, na splošno nemške banke zaposlene odpuščajo zaradi velikih strukturnih sprememb v finančnem svetu in nizke donosnosti. Banke so, kot ugotavljajo tako v Evropski centralni banki kot v Evropskem bančnem združenju, vse bolj pod pritiskom finančnotehnoloških podjetij. Ta bankam za zdaj posel in s tem prihodke najbolj odžirajo pri plačilnih storitvah, deloma pa tudi že pri kreditiranju. Po dostopnih podatkih novodobne »banke« v Evropi že ustvarijo okoli sedem odstotkov vseh prihodkov v panogi.
Med njimi je tudi mobilna banka N26, ki je začela leta 2015 poslovati v Berlinu. Kljub veliki skepsi se je do letos povzpela med tehnološke velikane, saj je presegla 2,7 milijarde evrov vrednosti. Banka nima klasičnih poslovalnic, ampak je v celoti mobilna. Trenutno posluje v 24 državah in ima več kot 2,3 milijona strank. Čeprav se je v zadnjih mesecih znašla pod drobnogledom regulatorjev zaradi nezadovoljivo urejenega nadzora nad morebitnim pranjem denarja in začasne nedostopnosti sredstev strank ter celo hekerskih vdorov v račune, se še naprej hitro širi. Za stranke pa je zagotovo najbolj privlačno dejstvo, da lahko plačila in dvige gotovine opravljajo brezplačno.
Investicije v finančnotehnološka podjetja so se lani v primerjavi z letom prej po podatkih KPMG kar podvojile, z okoli 50 na 111 milijard dolarjev. V Evropi so se celo potrojile, z dobrih 12 na 34 milijard dolarjev. In tudi letos naj bi se okrepile. Vse to pomeni še dodaten pritisk na klasične banke in njihovo dobičkonosnost.
Pri tem so nemške banke v še posebej slabi kondiciji. Medtem ko so evropske banke konec lanskega leta v povprečju dosegale 6,5-odstotno donosnost na kapital, kar je skoraj polovico manj kot v letih pred krizo, so nemške dosegale komaj 1,6-odstotno. Slabše je šlo le še grškim bankam, ki so ustvarile izgubo. Za Deutsche Bank sicer nebo ni povsem črno. Prejšnji teden je vendarle dobro prestala stresne teste v ZDA, zaradi česar so si oddahnili tako vlagatelji kot vodstvo banke.
Nadzorni svet banke naj bi načrte o odpuščanjih po poročanju nemških medijev potrdil še ta konec tedna, javnost pa naj bi več izvedela konec meseca, po skupščini banke. Po poročanju nemških medijev naj bi banka načrtovala tudi spremembe v vodstvu. V banki načrtov za zdaj ne komentirajo, prav tako nam ni uspelo pridobiti odziva iz sindikatov. V teh so sicer nazadnje prav zaradi nevarnosti krčenja delovnih mest nasprotovali združitvi Deutsche Bank s Commerzbank. Združitev je zdaj z mize, v vodstvu banke pa so se odločili, da bodo banko spravili na zeleno vejo sami. Poleg slabe banke, na katero bodo prenesli nedonosne papirje, je očitno pričakovati tudi veliko odpuščanje. Investitorji so novico pospremili z optimizmom. Delnice banke so se včeraj na frankfurtski borzi nekoliko podražile.
Nemško bančništvo se konsolidira
A Deutsche Bank ni edina nemška banka, ki že vrsto let odpušča. Nemške banke so v zadnjih dveh desetletjih črtale kar 200.000 delovnih mest. Še konec leta 2017 je bilo v njih zaposlenih 620.000 ljudi, po zadnjih podatkih jih je le še okoli 565.000 in konec leta jih bo očitno še nekaj deset tisoč manj. Če je v Deutsche Bank vzrok za odpuščanja predvsem slabo poslovanje sektorja investicijskega bančništva, na splošno nemške banke zaposlene odpuščajo zaradi velikih strukturnih sprememb v finančnem svetu in nizke donosnosti. Banke so, kot ugotavljajo tako v Evropski centralni banki kot v Evropskem bančnem združenju, vse bolj pod pritiskom finančnotehnoloških podjetij. Ta bankam za zdaj posel in s tem prihodke najbolj odžirajo pri plačilnih storitvah, deloma pa tudi že pri kreditiranju. Po dostopnih podatkih novodobne »banke« v Evropi že ustvarijo okoli sedem odstotkov vseh prihodkov v panogi.
Med njimi je tudi mobilna banka N26, ki je začela leta 2015 poslovati v Berlinu. Kljub veliki skepsi se je do letos povzpela med tehnološke velikane, saj je presegla 2,7 milijarde evrov vrednosti. Banka nima klasičnih poslovalnic, ampak je v celoti mobilna. Trenutno posluje v 24 državah in ima več kot 2,3 milijona strank. Čeprav se je v zadnjih mesecih znašla pod drobnogledom regulatorjev zaradi nezadovoljivo urejenega nadzora nad morebitnim pranjem denarja in začasne nedostopnosti sredstev strank ter celo hekerskih vdorov v račune, se še naprej hitro širi. Za stranke pa je zagotovo najbolj privlačno dejstvo, da lahko plačila in dvige gotovine opravljajo brezplačno.
Nizka donosnost bank
Investicije v finančnotehnološka podjetja so se lani v primerjavi z letom prej po podatkih KPMG kar podvojile, z okoli 50 na 111 milijard dolarjev. V Evropi so se celo potrojile, z dobrih 12 na 34 milijard dolarjev. In tudi letos naj bi se okrepile. Vse to pomeni še dodaten pritisk na klasične banke in njihovo dobičkonosnost.
Pri tem so nemške banke v še posebej slabi kondiciji. Medtem ko so evropske banke konec lanskega leta v povprečju dosegale 6,5-odstotno donosnost na kapital, kar je skoraj polovico manj kot v letih pred krizo, so nemške dosegale komaj 1,6-odstotno. Slabše je šlo le še grškim bankam, ki so ustvarile izgubo. Za Deutsche Bank sicer nebo ni povsem črno. Prejšnji teden je vendarle dobro prestala stresne teste v ZDA, zaradi česar so si oddahnili tako vlagatelji kot vodstvo banke.
