Posel cveti trgovcem, gradbincem in avtomehanikom    

Lansko poslovanje zasavskega gospodarstva najboljše po letu 2007.  

Objavljeno
24. maj 2018 12.20
Posodobljeno
24. maj 2018 14.21
Izlaški Eti ostaja paradni konj zasavskega gospodarstva. FOTO: Polona Malovrh
Polona Malovrh
Polona Malovrh


Trbovlje – Zasavsko gospodarstvo se je v zadnjem desetletju »resetiralo«: del podjetij je propadel, del se jih je očistil in na novo vzpostavil, del se jih je ustanovilo na novo, vseh 1030 skupaj pa je lani ustvarilo dobrega 36,5 milijona evrov neto čistega dobička, kar je najboljši poslovni izid zadnjega desetletja.
 
Lanski rezultat je v primerjavi s predhodnimi toliko boljši tudi zahvaljujoč statistiki oziroma »novi« regiji Zasavje, kamor se od leta 2015 uvršča tudi Litija.

Po navedbah Irene Murnc, direktorice Ajpesove zasavske izpostave, je lanski neto čisti dobiček od tistega leta 2016 13 odstotkov oziroma dobre štiri milijone evrov večji. Več kot polovica ga je bilo ustvarjenega v predelovalnih dejavnostih in je skoraj enak kot leto prej. Nasprotno pa so najvišjo rast dosegle trgovske, gradbene družbe in tiste, ki se ukvarjajo s popravili motornih vozil; nanje odpade dobra petina neto čistega dobička.
 
Velika večina zasavskih družb, več kot 900, še vedno spada med mikro družbe; ustvarile so 15 odstotkov vseh čistih prihodkov, v njih pa je delala dobra petina od skoraj 7000 zaposlenih. Malih družb je skoraj sto, delavcev imajo malo več kot 2300, skupaj z mikro družbami pa so imele dobrih enajst milijonov evrov neto čistega dobička.
 

Od paradnih konj ostali le trije

 
Od nekdanjih paradnih konj, od katerih sta samo dve energetski družbi nekdaj imeli toliko delavcev kot zdaj vsa regija, so ostale le tri velike in 15 srednjih družb. A po rezultatih trojica velikih še vedno nosi precejšnje breme zasavskega gospodarstva: zaposluje četrtino delavcev, ustvari četrtino čistih prihodkov in kar polovico od prodaje na tujem. Če so te ustvarile tretjino vsega neto čistega dobička, so ga srednje desetino več.
 
Najbolj uspešno je bilo lani zagorsko gospodarstvo – z desetimi milijoni evrov neto čistega dobička. Imelo je tudi največ zaposlenih, dobrih 37 odstotkov. Za primerjavo: trboveljske družbe niso imele niti četrtine vseh zaposlenih, slabih 23 odstotkov. Trboveljskemu se je zelo približalo litijsko gospodarstvo, ki je v 300 družbah štelo 21 odstotkov vseh delavcev. Daleč najmanj družb ima Hrastnik, le sto, a dajejo delo skoraj petini zaposlenih, na tujem pa so ustvarile več čistih prihodkov kot litijske in trboveljske skupaj.
 

Zagorske plače celo nad državnim povprečjem

 
Lani je povprečna mesečna plača na zaposlenega v državi znašala 1581 evrov, zasavska pa 1518 evrov. Zagorske plače so bile celo nad povprečjem države: 1644 evrov, litijske pa najnižje, dobrih 1300 evrov. V Trbovljah je povprečni zaslužek znašal 1563, v Hrastniku pa 1443 evrov.
 

Podjetniki boljši od družb


Bolje kot podjetja v Zasavju gospodarijo samostojni podjetniki. Če so družbe vse od leta 2009 do 2013 in potem še leta 2015 poslovale v rdečih številkah, pozitivno pa le v letih 2014 in 2016, se podjetniki držijo nad vodo. Večina med njimi, dobrih 1350, je mikro podjetnikov z največ enim zaposlenim, le štirje so majhni. Kar 890 mikro podjetnikov nima zaposlenih. Dobra petina se jih ukvarja z gradbeništvom.
 
Z uvrstitvijo Litije v zasavsko regijo se je število podjetnikov povečalo za tretjino; v tej občini dela kar 462 podjetnikov. Najbolje so poslovali zagorski podjetniki, najslabše pa hrastniški. Skupaj so zasavski podjetniki lani ustvarili skoraj osem milijonov evrov neto podjetnikovega dohodka.