Predsednik uprave Darsa o Karavankah: Vidimo luč na koncu predora

Poslanci danes o velikih infrastrukturnih projektih. Obravnavajo gradnjo drugega tira, druge cevi predora Karavanke in tretje razvojne osi.

Objavljeno
04. september 2019 08.00
Posodobljeno
04. september 2019 13.04
Komisiji predlagajo, naj ministrstvu za infrastrukturo predlaga pregled smotrnosti in zakonitosti postopkov oddaj javnih naročil za izvedbo objektov v dolini Glinščice in za gradnjo predora Karavanke. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ je danes na zahtevo poslanske skupine NSi na nujni seji obravnavala izvajanje velikih državnih infrastrukturnih projektov, in sicer gradnjo drugega tira, druge cevi predora Karavanke in tretje razvojne osi.

Komisiji predlagajo, naj ministrstvu za infrastrukturo predlaga pregled smotrnosti in zakonitosti postopkov oddaj javnih naročil za izvedbo objektov v dolini Glinščice in za gradnjo predora Karavanke; naj računskemu sodišču predlaga revizijo sklenitve aneksa pri projektu gradnje izvlečnega tira; naj ministrstvu za javno upravo predlaga spremembe zakonodaje s področja javnega naročanja, ki bodo zagotovile transparentno, učinkovito in gospodarno vodenje državnih investicij.

9:28:

Aleksander Reberšek (NSi) je omenil, da smo v zadnjih mesecih priča razkritjem, ki kažejo na netransparentno vodenje velikih državnih infrastrukturnih projektov. Naštel je tri projekte.

Predvidena trasa severnega dela tretje razvojne osi od Šentruperta do Velenja predvideva šest predorov in 11 viaduktov na 17 kilometrih trase, razseliti bodo morali 150 ljudi, uničeno bo ogromno kmetijske zemlje. Trasa od Arje vasi bi bila več kot 200 milijonov evrov cenejša in hitreje zgrajena, je dejal: »Ne smemo si dovoliti, da bi severni del tretje razvojne osi postal avtocestni Teš 6.« Reberšek se sprašuje, zakaj še ne gradimo predora Karavanke, poslovanje pri drugem tiru pa še pred razdelitvijo največjih poslov preiskuje policija. Spomnimo, 2TDK sumi v predložene reference, ki jih je za gradnjo objektov v dolini Glinščice podal najcenejši ponudnik Markomark Nival. »Naročnik bi lahko rekel, naj ponudnik zamenja referenco ali podizvajalca. Od 2TDK bi pričakovali, da bodo naredili vse, da se drugi tir zgradi za čim nižjo ceno,« je rekel Reberšek.

9:34

Najcenejši ponudnik za gradnjo predora Karavanke je bil turški Cengiz. Dars je sprva tega izbral za izvajalca, a je Državna revizijska komisija ugotovila, da je bil izbor nezakonit. Dars je nato šel v postopek s pogajanji, kjer je bila Cengizova ponudba znova najcenejša, vendar tokrat 10,3 milijona evrov dražja kot v prvem javnem naročilu. »Kdo bo za to odgovarjal?« je vprašal Reberšek.

Državna sekretarka na infrastrukturnem ministrstvu Nina Mauhler je odgovorila, da težko govorimo, ali bo dražje ali ceneje, saj razpis še ni zaključen.

Dars se bo namreč s ponudniki še pogajal, zato je pričakovati nižje cene.

»Hitre ceste pa Korošci še nimamo zaradi takih sej, ker neprenehno spreminjamo trase. Se strinjam, ko pravite, razumi kdor more,« se je še Mauhlerjeva odzvala na Reberškovo obrazložitev zahteve za nujno sejo komisije za nadzor javnih financ.

9:46

Predlagatelji nujne seje zahtevajo spremembo javnonaročniške zakonodaje.

Rudi Medved, minister za javno upravo, je poudaril, da praksa ne potrjuje, da naj bi bilo javno naročanje slabo urejeno in neživljenjsko. Od 6000 javnih naročil jih dva odstotka konča na državni revizijski komisiji. Res pa je, da na komisiji večkrat končajo veliki infrastrukturni projekti.

image
Rudi Medved, minister za javno upravo. FOTO: Jure Eržen/Delo


Medved je poudaril, da je novi zakon o javnem naročanju začel veljati leta 2016, jutri ali najkasneje prihodnji teden pa bo vlada sprejela novelo zakona o pravnem varstvu v javnem naročanju. »Zadnja ima široko podporo pravne stroke in tistih, ki se v Sloveniji ukvarjajo z javnim naročanjem,« je rekel minister.

Več o spremembah zakona in odzivih nanjo smo pisali v članku, dosegljivem na tej povezavi.


9:56

Na vprašanje Samu Červeku, predsedniku Državne revizijske komisije, ali bi 2TDK lahko pozval ponudnika k spremembi referenc, je ta odgovoril, da na splošno gledano takšni pozivi niso nujni, lahko pa jih naročnik v določenih primerih k temu pozove. Vendar mora pri tem paziti na enakopravno obravnavo vseh ponudnikov.

Konkretno o Glinščici ne more govoriti, saj so v torek dobili revizijski zahtevek v tem primeru in bo senat DKOM o njem odločal.

image
Samo Červek. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


10:31

Jani Prednik (SD) je poudaril, da so postopki umeščanja tretje razvojne osi končani. Sklep o sedanji trasi je sprejela vlada Janeza Janše, ustavno sodišče je potrdilo, da so bili postopki pravilni. »Študija variant leta 2008 je pokazala, da je trasa, ki jo vi zagovarjate, je za 20 milijonov evrov dražja. Povejte, da je NSi za spremembo trase, kar pomeni od deset do 15 let zamika pri začetku gradnje. Če kdo misli, da na drugih trasah ne bo rušenj, laže. Če se v 15 letih nismo mogli dogovoriti in stroki ne zaupamo, je s to državo nekaj narobe,« je rekel Prednik.

10:53

Jernej Vrtovec (NSi) je spregovoril o domnevnem ponarejanju referenc pri javnem naročilu za objekte v dolini Glinščice. Poudaril je, da je odgovorni nadzornik Metod Kranjc s svojim podpisom v gradbeni dnevnik potrdil, da je zid višji od osmih metrov, potrdil je tudi porabljene količine materiala, ki jih je naročnik plačal izvajalcu. »Zdaj pa trdite, da dimenzije zidu niso takšne. Torej je občina zid preplačala,« je ugotavljal Vrtovec.

11:30

Samo Červek, predsednik DKOM, je glede novele zakona o pravnem varstvu dejal: »Podpiramo hitro in učinkovito sodno varstvo. Želeli bi si vrhovno sodno instanco, ki bi v zelo kratkem roku s specializiranimi sodniki odločala. To bi koristilo tudi nam, saj bi se oblikovala praksa.« Novela, ki jo je Červek ocenil v intervjuju za Delo, sicer predvideva sodno varstvo na odločitvami DKOM na upravnem sodišču.

Glede zahtevanih sprememb javnonaročniške zakonodaje je dejal: »Zakon je minimum morale. Če ga ne uporabljamo odgovorno in s pravimi ljudmi, ne bo nič pomagalo. Če je zakon še tako dober in podoben avstrijskemu, se pri izvedbi nekaj sfiži.« Dodal je, da pritiskov ne čuti, morebitne pa da bo prijavil ter da bo komisija zadeve reševala kar se da hitro in učinkovito.

»Na Koroškem vre,« je dejal Aljaž Vrhovnik, koordinator mladinske iniciative za 3. razvojno os. Koroška je v dolgotrajnem umeščanju v prostor 15 let izgubljala, 100.000 ljudi se s težavami soočajo vsak dan. Ne potrebujemo druge trase, ustavno sodišče je odločilo. »Če je da pride do prve lopate,« je dodal.

11:50

Pri Karavankah »vidimo luč na koncu predora«, potem ko je DKOM je zavrgla zahtevka za revizijo, ki sta ju na Darsov način iskanja izvajalca za predor Karavanke podala Gorenjska gradbena družba in Kolektor CPG, je poudaril predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic. »Po temeljitem pregledu bomo sredi meseca izdali sklep, v katerem bodo navedeni vsi ponudniki, s katerimi se bomo nato pogajali samo o ceni. Na vsak sklep je možna pritožba, realno gledano jo pričakujemo, a kljub temu bomo lahko prišli do pravnomočne izbire izvajalca. Če bo pritožba, najkasneje v začetku prihodnjega leta,« je rekel Vidic. S ponudniki se bodo pogajali v štirih krogih, najmanjše možno znižanje cene v enem krogu pa bo milijon evrov.

Po njegovih besedah primerjava cen na slovenski in avstrijski strani ni mogoča. V Sloveniji je namreč treba zgraditi 600 metrov avtoceste, skupaj z viaduktom, kar stane osem milijonov evrov. Poleg tega so geološke razmere na slovenski strani Karavank zahtevnejše, je pa avstrijski predor daljši. Po Vidicevih besedah konkurenčni postopek s pogajanji, ki teče, zagotavlja, »da bo cena ustrezno nizka«.

Glede idej – tudi poslancev na današnji seji –, da bi bilo najbolje, da Avstrijci zgradijo še slovenski del predora, je predsednik uprave Darsa dejal, da to verjetno ni možno niti pravno, niti tehnično (osnovni razlog je velika količina izkopanega materiala in njegovo deponiranje). Pri petletnem projektu gradnje predora je po njegovih besedah možno znaten del zaostanka za Avstrijci odpraviti.

12:10

Dušan Zorko, generalni direktor 2TDK, je dejal da zavrnili vse tri ponudbe v javnem razpisu za objekte v dolini Glinščice, ker so pri najcenejšem sumili na ponareditev reference, ostala dva ponudnika pa sta presegla predvidena sredstva.

Kolektor je pregledal dokumentacijo ob predstavnici Markomark Nivala, kot dovoljuje zakon, in nato dal zahtevo za varstvo zakonitosti. To je bil temelj, da smo zavrnili Markomark Nival, je rekel Zorko in dodal, da ne »moremo pozvati nekoga, naj da drugo referenco, če je osumljen ponareditve«. Po njegovih besedah so dokumentacijo predali policiji, včeraj pa tudi celotno dokumentacijo na DKOM. Razmišljajo tudi o prijavi na protikorupcijsko komisijo. »Ne favoriziramo domača podjetja. Upam, da se bodo na velike razpise prijavili tudi tujci. Domača gradbena operativa je polno zasedena,« je še rekel Zorko in dodal, da je bila v petek podana zahteva za 80 milijonov evrov kohezijskih sredstev.

12:27

Po treh urah in pol razprave so poslanci prekinili sejo komisije za nadzor javnih financ in jo bodo nadaljevali, ko se jim bo pridružila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.