Poslanci preložili obravnavo zakona o bančnih razlastitvah

Za preloložitev obravnave so se odločili zaradi velikega števila vloženih dopolnil.

Objavljeno
28. junij 2019 13.30
Posodobljeno
28. junij 2019 13.38
Foto Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Poslanci so zaradi velikega števila dopolnil preložili obravnavo predloga zakona o sodnem varstvu izbrisanih vlagateljev v sanaciji bank preložili na eno od prihodnjih sej. Čeprav dopolnila prinašajo nekatere nove rešitve, določeni pomisleki deležnikov ostajajo.


Banka Slovenije še vedno nezadovoljna


Kot smo poročali, so največ dopolnil so vložile koalicijske stranke. Te so šle nekoliko naproti Banki Slovenije, ki naj bi po prvotnem predlogu nekdanjim imetnikom plačala morebitno odškodnino, a je temu nasprotovala, ker da bi šlo za monetarno financiranje. Koalicija predlaga, da bi se država od 1. januarja letos odpovedala presežku, ki ga Banka Slovenije vsako leto nakaže v proračun, ta sredstva pa bi do konca sodnih postopkov šla v posebne rezerve za izplačilo morebitnih odškodnin. Banka Slovenije bi lahko del denarja za odškodnine vzela tudi iz splošnih rezerv, če to ne bi zadostovalo, pa bi ji denar »posodil« proračun.



Po besedah predstavnika Banke Slovenije Jurija Žitka tudi ta ureditev še vedno ni skladna s prepovedjo monetarnega financiranja in da posega v njene rezerve, ki so namenjena pokrivanju tveganj iz njenih primarnih nalog v okviru sistema evrskih centralnih bank. V Banki Slovenije imajo pomisleke tudi glede predlaganega dopolnila koalicije o prepovedi sodelovanja oseb, ki so bile v času sanacije bank zaposlene pri Evropski komisiji, ECB in Evropskem bančnem organu, med sodnimi izvedenci, saj menijo, da je ključno, da ti sodelujejo kot akterji v takratnih postopkih.


Eni za poravnavo, drugi za poplačilo slabo plačanih


Veliko dopolnil je vložil tudi poslanec SDS Jože Tanko, ki je pripravil svoj predlog zakona, po katerem bi izbrisanim manjšinskim imetnikom delnic in obveznic bank v bančni sanaciji glede na ugotovljeno stanje ob izvedbi ukrepov zunajsodno država izplačala odškodnino po načelu poprave krivic, kar pa bi bilo po opozorilih Maše Kociper (SAB) v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016, ki je presodilo, da je bila sanacija bank skladna z ustavo, manjkala je le možnost učinkovitega sodnega varstva za bančne razlaščence...

SAB se je zavzela za bolj jasno ločevanje med poučenimi in nepoučenimi vlagatelji in je predlagala, da bi za nepoučene manjšinske vlagatelje, katerih bruto plača je bila v 2013 nižja od povprečne plače v državi, predvideli izplačilo posebnega pavšalnega nadomestila, za kar ne bi bil potreben sodni postopek.