Poslovanje slovenskih podjetij v Nemčiji: kaj morate vedeti, preden začnete

Nemčija slovi kot ena najprivlačnejših poslovnih destinacij za slovenska podjetja, vendar je lahko nemška davčna zakonodaja kar velik zalogaj za marsikatero tuje podjetje.

Kljub postopnemu usklajevanju zakonodaj med državami članicami EU se slovenski davčni sistem še vedno pomembno razlikuje od nemškega. V praksi se pogosto zgodi, da podjetja začnejo dejavnost, še preden podrobneje preverijo tamkajšnje predpise – posledice pa so lahko katastrofalne in privedejo do večjih izgub kot dobička.

Registracija in pridobitev nemške davčne številke

Pred začetkom poslovanja na nemškem trgu je ključno, da podjetje – glede na naravo svojih dejavnosti – preveri, ali se mora registrirati za namene DDV in pridobiti nemško davčno številko.

Med najpogostejšimi primeri, ki zahtevajo vključitev v nemški davčni sistem, je uporaba konsignacijskega skladišča v Nemčiji. To še posebej velja za spletne trgovce in uvoznike blaga, ki blago pripeljejo neposredno v Nemčijo – na primer prek pristanišča v Hamburgu – in ga nato prodajajo končnim kupcem v Nemčiji ali drugod po EU.

Obveznost vstopa v nemški DDV sistem nastane tudi pri izvajalcih monterskih, inštalaterskih ali gradbenih del, kadar sodelujejo s podizvajalci.

Enako velja za prevoznike in turistične agencije, ki opravljajo prevoze oseb po nemškem ozemlju – a le, če so naročniki fizične osebe.

Našteti primeri so le del okoliščin, v katerih se tuje podjetje mora registrirati za namene DDV v Nemčiji. Obstajajo tudi izjemni primeri, ki jih je treba obravnavati individualno. Zato je priporočljivo, da podjetja pred začetkom poslovanja poiščejo strokovni nasvet in preverijo vse relevantne obveznosti pri pristojnih institucijah ali izkušenih davčnih svetovalcih.

FOTO: Slovensko-nemška gospodarska zbornica

Gradbeni davek in »Freistellungsbescheinigung«

Nemška davčna zakonodaja je izjemno stroga, ko gre za inštalacijska, montažna in gradbena dela, ki jih izvajajo tuja podjetja. Vsako podjetje, ki v Nemčiji opravlja tovrstne storitve, mora še pred začetkom poslovanja pridobiti posebno potrdilo o oprostitvi plačila gradbenega davka – Freistellungsbescheinigung.

Pomembno je poudariti, da se »gradbena panoga« v nemškem davčnem okviru razume zelo široko, zato se mora podjetje predhodno pozanimati, ali njihova dejavnost spada v to kategorijo.

Če podjetje tega dokumenta pravočasno ne uredi, je nemški naročnik zakonsko zavezan, da pri vsakem plačilu zadrži 15 % vrednosti računa in ta znesek neposredno nakaže davčnemu uradu. Odškodovani lahko nato zaprosi za vračilo zadržanih sredstev, vendar šele v naslednjem koledarskem letu, po opravljeni letni davčni preveritvi.

Če izvajalec sodeluje s podizvajalcem, mora tudi ta pravočasno pridobiti lastno potrdilo Freistellungsbescheinigung.

SOKA BAU – varuh delavčevih pravic na nemških gradbiščih

Nemški trg skriva številne posebnosti, a ena izmed njih izstopa kot tihi, a dosledni čuvaj pravičnosti – sklad SOKA-BAU. Ta pomembna institucija predvsem bdi nad podjetji, ki na nemških tleh izvajajo gradbena dela in tja napotujejo svoje delavce.

Gre za sklad, ki budno spremlja, ali so napotenim delavcem priznane pravice, ki jim po nemški zakonodaji pripadajo – predvsem pravica do minimalne bruto urne postavke, skladno z dejavnostjo, ki jo opravljajo.

A tu se njegova vloga ne konča. SOKA-BAU nosi tudi odgovornost za pravico do dopusta, ki je v gradbeni panogi pogosto zapostavljena.

Tujim delodajalcem, ki svoje ekipe napotujejo na nemška gradbišča, sklad nalaga dolžnost, da zanje redno vplačujejo prispevke za letni dopust – tudi če delavec dela le za krajše obdobje.

Po zaključenem projektu v Nemčiji – česa ne smete spregledati?

Ko se zaključi koledarsko leto in se zadnji odmevi z nemških gradbišč umirijo, tuja gradbena podjetja čaka še en pomemben korak – letna preveritev davčnih obveznosti, znana kot Prüfung der Steuerpflicht.

Gre za temeljit pregled celotne dokumentacije, povezane z opravljenimi storitvami v Nemčiji – ne glede na to, kako dolgo je podjetje tam delovalo ali kolikšen obseg del je opravilo. Nemški finančni urad na podlagi tega postopka presoja, ali je podjetju nastala dodatna obveznost – bodisi na področju davka od dohodka bodisi drugih davčnih dajatev.

Če tuje podjetje posluje v skladu z nemško davčno zakonodajo, ob zaključku davčnega pregleda prejme uradno potrdilo o davčni urejenosti – ki pomeni, da so bile vse obveznosti pravilno izpolnjene.

A če pregled razkrije nepravilnosti ali dodatne obveznosti, lahko nastopita dva možna scenarija.

Prvi scenarij se nanaša na časovni okvir napotitve delavcev. Če kateri izmed napotenih delavcev v obdobju 12 zaporednih mesecev v Nemčiji preseže mejo 183 dni, podjetju lahko nastane obveznost plačila nemške dohodnine za tega delavca. Gre za mejo, ki jo določa mednarodna davčna zakonodaja in pomeni, da je delavec postal davčni rezident v Nemčiji – s tem pa tudi predmet tamkajšnje obdavčitve.

Drugi scenarij pa pogosto šteje za nočno moro tujih izvajalcev – to je nastanek davčne poslovne enote oziroma Betriebsstätte. Do tega pride predvsem v gradbeni panogi, kjer so projekti pogosto dolgotrajni in zapleteni. Nemški davčni urad lahko določi, da je tujemu podjetju nastala davčna poslovna enota v Nemčiji, če so gradbena dela na istem gradbišču potekala neprekinjeno več kot 12 mesecev.

Po nastanku davčne poslovne enote postane tuje podjetje v Nemčiji zavezano plačilu davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) od obdavčljivega dobička, obrtnega davka (nem. Gewerbesteuer), nemške dohodnine (nem. Einkommensteuer) in davka na plače (nem. Lohnsteuer). Davčne stopnje za vsakega izmed teh davkov se lahko razlikujejo glede na zvezno državo in višino doseženega dohodka. 

FOTO: Slovensko-nemška gospodarska zbornica

Za drzne in ambiciozne podjetnike: ustanovitev podjetja v Nemčiji in neposreden vstop na trg

Številni slovenski podjetniki se odločajo za ustvarjanje lastne zgodbe o uspehu na nemškem trgu – z ustanovitvijo podjetja v Nemčiji, ki odpira vrata v enega največjih gospodarskih prostorov Evrope in omogoča izjemno poslovno prilagodljivost. Med najbolj zaželenimi pravnimi oblikami, ki jih izbirajo tuji podjetniki, je nedvomno GmbH – nemška različica družbe z omejeno odgovornostjo, priljubljena zaradi enostavnosti in učinkovitosti.

Za ustanovitev GmbH je potreben osnovni kapital v višini 25.000 EUR, pri čemer je mogoče začeti tudi z minimalno polovico, torej 12.500 EUR, ob osebnem jamstvu družbenikov.

Za tiste, ki želijo več – z večjim kapitalom in širšimi ambicijami – je tu delniška družba oz. AG, za katero je predpisan kapital v višini najmanj 50.000 EUR.

Postopek ustanovitve podjetja v Nemčiji traja običajno od dva do tri mesece, kar omogoča sorazmerno hiter in učinkovit vstop na trg.

Avtorica: Rasmira Majetić - Ramić

Naročnik oglasne vsebine je Slovensko-nemška gospodarska zbornica