Pošta je zgrešila poslanstvo, je kriv pohlep SDH?

Politične stranke o tem, kakšno pošto potrebujemo.
Fotografija: Pošta Slovenije je z obema reprezentativnima sindikatoma dosegla načelen dogovor o odprtih vprašanjih. FOTO: Tadej Regent
Odpri galerijo
Pošta Slovenije je z obema reprezentativnima sindikatoma dosegla načelen dogovor o odprtih vprašanjih. FOTO: Tadej Regent

Stavka poštnih delavcev v torek odpade. Vodstvo Pošte Slovenije (PS) se je s sindikatoma pogodilo. Kljub temu je razprava o PS  in o njenem »pravem« poslanstvu – servisu ljudem - nujna. Je izvirni greh težav v strategiji upravljanja z državnim premoženjem? Poslanske skupine smo vprašali, kakšna bi bila Pošta po meri vseh. Ali »univerzalnost« pač ni mogoča?

Desus: Glede na lastništvo bi morala biti PS v službi državljanov. Tako pa je prepuščena »samopostrežni« dodatni ponudbi, kjer manjkata le kruh in meso. Sklicevanje na neekonomičnost in tržno naravnanost zapira poslovalnice v manjših krajih. Nesprejemljivo je, da so uslužbenci prisiljeni v prodajo tržnih izdelkov, od katere so odvisne tudi njihove plače. Na drugi strani so poštarji na terenu kadrovsko podhranjeni, njihove plače so »dobre« zgolj zaradi nadur. PS vodi nenavadno prakso vzdrževanja osnovnih sredstev poštarjev na terenu: poštarji morajo denimo sami vzdrževati kolesa in motorna kolesa, za kar dobivajo pavšalni znesek, ki pa ne zadostuje. Nesprejemljivo je tudi, da morajo sami kupiti zimske pnevmatike za motorna kolesa ali zamenjati zračnice na kolesih, da lahko opravljajo službo.



Levica: Sedanje vodstvo podjetje vodi po načelu maksimizacije dobička, kar pelje v razgradnjo standardov. Visoke zahteve po donosnosti so opredeljene v strategiji upravljanja z državnim premoženjem, ki podjetja sili, da se obnašajo, kot se PS. A cilji državnih podjetij niso finančni. Poštarji so slabo plačani, beležijo največ poškodb pri delu. Zaposleni na poštnih uradih postajajo prodajalci spominkov, promocijskih artiklov, srečk. Ob poslovnih dosežkih zapiranje poslovalnic ni razumljivo. Le kako bi bilo, če bi se mobilni in internetni operaterji v imenu »racionalizacije poslovanja« začeli umikati s podeželja? Stavkovne zahteve so upravičene, na potezi pa vlada kot skupščina SDH. Ker je izvajanje univerzalne poštne storitve zakonska naloga PS, mora država zagotoviti nemoteno opravljanje te storitve. Naj se upošteva zakonska obveznost pri določanju donosnosti kapitala, vlada pa naj razmisli tudi o ustreznih spremembah zakona.

LMŠ:NSi: PS bi morala biti zgled spoštovanja dostojanstva in varstva pravic zaposlenih, izkazuje pa blišč in bedo političnega kadrovanja v vodstvih državnih podjetij. Problem PS niso delavci, ki ne bi bili prizadevni, temveč pomanjkanje posluha vodstva za tiste z najnižjimi plačami in velikimi obremenitvami. Ta zgodba razblinja mit, da državno lastništvo zaposlenim prinaša boljši položaj in varovanje pravic.

SAB: SDH je edini, ki lahko oceni delo vodstva PS. Od usmeritev SDH je odvisen tudi razvoj PS. Če želimo, da imajo poštno izpostavo tudi manjši kraji, bo morala PS najti dodatne vire financiranja. Toda edini vir je lahko podražitev poštnih storitev, s čimer bi se njihova univerzalna dostopnost zmanjšala. Če se SDH odloči za ohranitev poslovalnic, bomo podprli subvencije države in tako preprečili prenos bremena na potrošnike.«

Poštar s kolesom na Njegoševi cesti v Ljubljani. FOTO: Jure Eržen
Poštar s kolesom na Njegoševi cesti v Ljubljani. FOTO: Jure Eržen


SD: Stanje v PS je posledica usmeritev SDH, za katero se zdi, da od PS zahteva le dobičkonosnost. Izčrpavanje in iskanje prihodkov mimo osnovne dejavnosti nista prava pot. Kljub zmanjševanju števila zaposlenih in pritiskih na preostale se dodana vrednost na zaposlenega zmanjšuje. Odločitev zaposlenih za stavko je razumljiva. Če se PS znajde med tnalom in nakovalom, med logiko dobička in univerzalnostjo poštne storitve, morajo država, SDH in uprava PS slediti slednji. Zapiranje podeželskih poslovalnic ni sprejemljivo. PS je ključna za poseljenost podeželja. Prepuščanje poštnih storitev zasebnikom in polnjenje poslovalnic z artikli, ki tja ne sodijo, je znamenje, da jih država vidi kot strošek. Dopolnitev strategije je smiselna. Glede na zakon o SDH, ki predpisuje postopek sprejemanja in dopolnjevanja strategije, mora spremembo predlagati vlada, ne DZ. Država mora ukrepati prek SDH ali samostojno, preden se zgodi popoln razkroj osnovnega poslanstva PS.

SDS: V stranki upajo, da se bodo zaposleni in poslovodstvo dogovorili v zadovoljstvo obeh strani in da dogovor ne bo vplival na uporabnike poštnih storitev.

SMC:»Zanesljiv dostop do univerzalne poštne storitve mora biti zagotovljen vsem v državi pod enakimi pogoji. PS naj se zaveda posebnega poslanstva na nacionalni in lokalni ravni. Učinkovito opravljanje nalog posebnega javnega interesa je tudi
eden od ciljev SDH.«

SNS: Pošta je izgubila pozicijo in namen in je postala trgovina, kjer se lahko kupi vse. To ni njena funkcija. Organiziranost PS je slaba in zmedena, obremenjenost poštnih uslužbencev prevelika, plače pa mnogo prenizke.

Komentarji: