Postelj za poškodovane ob konfliktih ali krizah ni dovolj

Oskrba z elektriko je ključna za večino sistemov v družbi, tudi za telefonijo, upravljanje predorov na avtocestah in tudi za zdravstvene ustanove. Slovenija je druga najbolje čezmejno povezana država v Evropi, vpeta v mednarodne projekte, a ne brez težav. Za telefonsko povezljivost ob poplavah je Telekom nameščal generatorje, avtoceste ne prenesejo vojaških konvojev, Slovenija niti nima vojaških bolnišnic.

Elektroenergetski sistem je najbolj pomembna kritična infrastruktura vsake države, ki je videti robusten, a je tudi zelo ranljiv zaradi vremenskih pojavov, terorizma, kibernetskih napadov in drugega. Zato je pomembno, da upravljalec omrežja zazna največja tveganja, je povedal direktor Elesa Aleksander Mervar: »Umetna inteligenca po eni strani omogoča bolj sofisticirane zaščitne ukrepe, vendar istočasno omogoča, da napadalci napadejo informacijski sistem z bistveno nižjim pragom znanja kot v preteklosti.«

Kot izzive je izpostavil uravnavanje visoke proizvodnje iz sončnih elektrarn ob padcu porabe. Zato bi Eles moral dobiti možnost daljinskega upravljanja in tudi izklapljanja sončnih elektrarn.

Mervar je še povedal, da bodo morali postaviti dušilko zaradi jalove energije z Balkana, ki dviga napetost v slovenskem omrežju, da zaščitijo jedrsko elektrarno. Obvladovati bodo morali tudi baterijske hranilnike, Mervar ob tem še pravi, da »več kot bo razpršenih virov, večje kapacitete plinskih elektrarn bomo potrebovali za strateške rezerve«. Alternativa je uvozna odvisnost, za kar je prenosni sistem sicer dovolj močan. Kot izziv je izpostavil tudi elektromobilnost: »Če bomo vsi polnili avtomobile, ko pridemo domov, bo omrežje počepnilo. Delati bo treba polnilnice, kjer so ljudje med 7. in 15. uro, torej na delovnih mestih in v velikih trgovskih centrih.«

Viadukte bo treba okrepiti

Na Darsu sta dva vidika, ki jih vidijo kot problematična. Prvi je gradnja objektov, drugi je pa obvladovanje IT področja. »Ravno včeraj smo imeli en rahel kibernetski napad, zaradi tega smo morali naše aplikacije DARS.GO za nekaj časa zapreti,« pravi Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa. Imajo pa srečo, da so lastniki optičnega omrežja, zato lahko postavljamo varnostne pregrade. Ribič je opozoril, da je Dars družba, ki ni niti kritična infrastruktura niti gospodarska družba posebnega pomena, zato upa, da to ne bo ovira za pridobivanje sredstev.

Ribič je opozoril, da v preteklosti vsi objekti niso bili grajeni po vojaških standardih, zato morajo temu področju nameniti posebno pozornost. Precej viaduktov, tudi Črni kal, ne prenese takih obremenitev kot so vojaški konvoji. Nekatere objekte lahko temu primerno rekonstruirajo, nekatere objekte pa bodo morali postaviti na novo. Zgraditi bodo morali tudi še nekaj počivališč.

Brez elektrike ni stikov

»Omrežje Telekoma je narejeno na način, ki je redundanten, kar pomeni, da imajo praktično vse povezave vpete na več točk in lahko zagotavljajo povezljivost tudi ob lokalnih prekinitvah, je povedal Boštjan Košak, predsednik uprave Telekoma. Kot je dodal, je Telekom je tudi zaradi lastništva podjetja na Kosovem, ki je bilo izziv glede kibernetske varnosti, že zelo zgodaj začeli razvijati tudi kibernetsko varnost.

Za Telekom je zelo pomembna energetska preskrba, saj telekomunikacijska omrežja ne delujejo brez elektrike. V prihodnosti bo treba na tem področju narediti, med poplavami so morali na prizadeta območja pripeljati generatorje.

Eles je glede telekomunikacij povsem neodvisen, je dejal Mervar, podobno velja za elektrodistributerje. Eles sproti obnavlja tudi obrambne načrte, v prihodnosti bo izziv avtonomnost vseh slovenskih vojašnic. Opozoril je še, da s takimi cenami elektrike ne moremo zagotavljati strateške avtonomnosti. Ne moremo cepetati pri odločitvi za drugo jedrsko elektrarno in tudi za sistemske rezerve. Kot je dodal, se ekonomija nekje konča, nastopijo pač višji cilji, predvsem varnost države. Končna cena elektrike pa je po njegovem v Sloveniji podcenjena.

Ni prostora za dvojno rabo

UKC Ljubljana seveda ima v slovenskem zdravstvenem sistemu ključno vlogo, saj pokriva 30 odstotkov vseh zdravstvenih obravnav in vse najtežje obravnave. »A če gledamo Slovenijo in jo razdelimo v regije, vidimo, da osrednjeslovenska regija zaradi tega lahko zagotavlja bistveno manj postelj lokalnim prebivalcem, kakor druge regije. Dostopnost postelje v Ljubljani je za 20 odstotkov nižja kot v vseh drugih regijah.Tu imamo že potrebo po dodatnih infrastrukturnih vlaganjih,« je opozoril Marko Jug, generalni direktor UKC Ljubljana.

Dodal je, da so v nasprotju s tem v zadnjih letih izjemno veliko investirali v UKC Ljubljana.Trenutno prenavljajo 85.000 kvadratnih metrov od skupno 240.000 kvadratnih metrov površin, kar so izjemne investicije, ki pa bodo samo delno nadomestile manko, ki je nastal v preteklih letih. Zato kljub prenovi še ne bodo sposobni toliko nadgraditi dostopnosti storitev, da bi dosegli stopnjo dvojne rabe.

Jug je opozoril še na to, da je Slovenija verjetno ena redkih držav, ki sploh nima bolnišnične obravnave v sklopu obrambnega sistema. Nemčija ima po njegovih podatkih približno 10.000 postelj, ki sodijo v obrambni sistem in so dodatek k osnovnemu zdravstvenemu sistemu v času kriz. »Slovensko zdravstvo zna izvajati svoje naloge, nekoliko šibko pa je v odzivanju na krizne situacije,« meni Jug.