Potrošnik noče biti več »mi«, ampak »jaz«

Mariča Lah, predsednica TZS, o smereh, ki jih trgovcem narekuje konkurenčnost: večkanalna prodaja, personalizacija, izkustvena trgovina...

Objavljeno
16. oktober 2019 06.00
Posodobljeno
16. oktober 2019 06.00
Trgovci uvajajo tehnološke novosti tako, da koristijo potrošnikom. FOTO Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Danes se je na Brdu – že trinajsto leto zapored – zbrala celotna slovenska trgovska srenja in prisluhnila domačim in tujim strokovnjakom s področja trgovine. Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) namreč v sodelovanju z ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani organizira strateško konferenco o trgovini in se ozira v prihodnost panoge, ki jo bosta zaznamovala drugačni kupec in digitalizacija. O dosedanjih tektonskih spremembah v trgovini in aktualnih gospodarskih okoliščinah smo se pogovarjali s predsednico TZS Maričo Lah.
 

Lani na primer ste na strateški konferenci vzeli v precep trajnostni krožni poslovni model v trgovini, letos pa sodobnega kupca in digitalizacijo. Se še spomnite, s čim ste se ubadali v prvih letih? Kaj bi označili kot največji preskok v dejavnosti v poldrugem desetletju?


Trgovina je od leta 2007, ko smo prvič organizirali strateško konferenco o trgovini, prehodila pomembno pot. Govorimo o bistveno drugačnih časih, ko digitalizacija še ni tako močno zaznamovala našega vsakdana in potrošniških navad. Takrat smo
Trgovci uvajajo tehnološke novosti tako, da so v korist potrošniku.

 
praktično vse nakupe opravili v fizičnih trgovinah. Danes pa potrošniki velik del svojih nakupov opravimo prek spleta, tam iščemo informacije o cenah, tehničnih značilnostih izdelkov, njihovi sestavi, velikosti. Druga pomembna razlika je raven kupčeve ozaveščenosti; presenetljivo veliko potrošnikov danes pri svoji nakupni odločitvi upošteva, kako odgovorna so podjetja do okolja in družbe. Tega se zavedamo tudi na TZS, zato smo v zadnjem času sprejeli več ukrepov. Med najbolj odmevnimi je spodbujanje uporabe okolju prijaznih nosilnih vrečk. Uvajamo tudi Okoljske nagrade TZS, namenjene trgovcem, ki si v svojih poslovnih modelih in strategijah zastavljajo in v praksi tudi že dosegajo merljive okoljske cilje.


Kako se podjetja v panogi soočajo s številnimi tehnološkimi novostmi in kako jih sprejema kupec oziroma potrošnik?


Tehnološki napredek je neizogiben, slediti mu moramo tudi trgovci, če želimo ostati konkurenčni. Novosti uvajamo tako, da koristijo tudi potrošniku, ponudimo mu tisto, kar želi ali potrebuje. Ena glavnih novosti je večkanalno nakupovanje, kjer potrošnik po različnih poteh, tudi prek elektronskih naprav, v izjemno kratkem času poišče želene informacije o izdelku, pridobi mnenja drugih in na podlagi tega sprejme nakupno odločitev. Pri tem pa trgovci ne tekmujejo več samo med seboj, ampak tudi z vsemi drugimi digitalnimi ponudniki, torej vsi z vsemi. Geografske meje padajo, potrošniki kupujejo na tujih platformah in nato pričakujejo enako nakupno izkušnjo tudi doma. Vse našteto moramo trgovci upoštevati pri svoji ponudbi.


Nenehno poudarjate, kako se spreminjajo potrošniške navade. Katere so najpomembnejše lastnosti kupca 21. stoletja, ki jih mora dober trgovec znati obrniti v svojo korist?


Gospodarsko ohlajanje bo terjalo dodatne stroškovne razbremenitve.
Kot kaže raziskava KPMG o trendih v trgovini na drobno 2019, je nesporno danes potrošnik zahtevnejši kot kadarkoli prej. Personalizacija se nadaljuje oziroma poglablja in pomeni premik od »mi« k »jaz«. Potrošnik je cenovno bolj občutljiv in informiran, pričakuje, da cena izdelka odraža pričakovano vrednost. Vse manj troši za nakup dobrin in vse več za različne aktivnosti in izkušnje, kar vodi v t. i. izkustveno trgovino, ki ponuja tudi izkušnjo in spomine. Družbena odgovornost ni več izbira, ampak postaja vrednota, vsekakor pa je pri nakupovanju in komuniciranju s potrošniki pomembna tudi uporaba družbenih omrežij.


image
Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, svari pred posledicami zvišanja minimalne plače.
FOTO Mavric Pivk/Delo


Potrošnik je bil med drugim navajen tudi, da je pri blagajni brezplačno dobil plastično vrečko. Čeprav vemo, kako nehvaležno je posegati v »privilegije«, ste morali trgovci zagristi v to jabolko. Še več, na zbornici ste sprejeli kodeks za zmanjšanje plastičnih vrečk. Kaj pričakujete od trgovcev, ki so podpisali kodeks?


Tako je. Posegli smo v nakupovalne navade potrošnikov, za kar je bilo potrebno kar precej poguma. V sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor smo pripravili kodeks za zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk na blagajnah maloprodajnih mest v trgovini, h kateremu so pristopila trgovska, pa tudi mnoga s trgovino povezana podjetja. Za ohranjanje našega skupnega planeta se moramo truditi vsak dan, zato smo izjemno ponosni na slovenskega potrošnika, ki se zaveda odgovornosti do okolja, saj po nakupih čedalje pogosteje prihaja s svojo trajnostno vrečko. Trgovci spoštujejo kodeks, njegovo vsebino bomo na zbornici strokovno nadgrajevali, saj že iščemo okoljsko ustreznejše nadomestilo tudi za zelo lahke plastične nosilne vrečke, npr. za sadje in zelenjavo.


Kot problematične že dalj časa izpostavljate zadnje spremembe zakona o minimalni plači, ki ga je skozi parlament spravila Levica. Zakaj? Ste že izračunali, kaj konkretno bo prinesel postopen dvig praga minimalne plače?


Sporne se nam zdijo iz več razlogov. Ukrep je bil sprejet brez predhodnega usklajevanja v okviru tripartitnega socialnega dialoga med delodajalci, sindikati in vlado, predvsem pa s popolno izključitvijo predstavnikov gospodarstva. Zaradi spremembe definicije in višine minimalne plače bo prišlo do nesorazmernega dviga mase plač in uravnilovke, ki bo povzročila nezadovoljstvo med zaposlenimi na različnih delovnih mestih in s tem še dodaten pritisk na dvig plač. Z novo ureditvijo najbolj pridobiva država, in ne delavci. Tako je naša projekcija za prihodnje leto pokazala, da bo država iz naslova davkov in prispevkov prejela več kot 30 odstotkov več.


Kako pa se bo to odrazilo v poslovanju družb in zaposlovanju?


Vsekakor negativno. Trgovci namreč svojih večjih stroškov zaradi dodatnih obremenitev ne morejo preliti v povišanje
Pričakujejo, da bo vlada preprečila posledice zvišanja minimalne plače.
maloprodajnih cen, saj bi s tem povzročili odliv kupne moči v sosednje države. S tem bi bili zaradi zmanjšanja prometa prizadeti predvsem trgovci, posledično pa tudi državni proračun.


Ignoriranje socialnega dialoga je privedlo celo do tega, da ste delodajalci ob podpori večjega dela politike in sindikatov konec septembra izstopili iz ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Kako naprej?


Iz tega organa smo izstopili zaradi nespoštovanja tripartitnega socialnega dialoga pri sprejemanju določenih ključnih zakonov, ki jih mora vedno obravnavati tudi ekonomsko-socialni svet – o minimalni plači, študentskem delu, zdravstvenem zavarovanju itd. V njegovo delo se bomo spet vključili le, če nam bo uspelo uskladiti spremembe pravil ESS. A to bo po mojem mnenju izjemno težko; sklepam po predvidenih spremembah v ureditvi študentskega dela, ki jih je potrdil parlamentarni odbor za finance le dva dni po sprejetem dogovoru vseh treh socialnih partnerjev na sestanku pri predsedniku vlade.


Ali imate trgovci že pripravljen scenarij ukrepov zaradi posledic uveljavitve novega sistema minimalnih plač?


Na škodljive posledice smo na TZS že večkrat opozorili, zato pričakujemo nujen sklic seje strokovnega sveta za konkurenčno in
Za poseg v nakupovalne navade potrošnika (ukinitev brezplačnih nosilnih plastičnih vrečk) je bilo treba kar nekaj poguma.
stabilno poslovno okolje, ki ga vodi minister za gospodarstvo. Tako zbornica kot posamezni člani pričakujemo, da bo pri odločevalcih prevladalo razumevanje problematike enormnega dviga minimalne plače s 1. januarjem 2020 in da bo vlada še pravočasno sprejela ukrepe za omilitev posledic za gospodarstvo. Ukrep namreč prihaja v času, ko se že soočamo z gospodarskim ohlajenjem, potrošnja pa je še vedno precej pod povprečjem EU-28.


Kaj se bo zgodilo, če bo gospodarska ohladitev močna, ali načrtujete na ravni dejavnosti kakšne posebne ukrepe? Kako se bodo po vaši oceni neugodnim trendom zoperstavili posamezni člani?


Trgovci opozarjamo, da se svetovno gospodarstvo ohlaja, zato je takšne trende kmalu pričakovati tudi v Sloveniji. Po mojem mnenju sicer ni bojazni, da bi se ponovila tako globoka recesija, kot je bila pred desetletjem, saj sta tako Evropa kot Slovenija sprejeli potrebne protikrizne ukrepe, podjetja pa so racionalizirala svoje poslovanje in so v boljši kondiciji, kot so bila pred prejšnjo krizo. Kljub temu pa se moramo zavedati, da je pred nami obdobje, ki gotovo prinaša poslovne izzive in potrebo po strateškem premisleku in novih ukrepih na ravni podjetij. Poslovne odločitve so del strategije posameznih trgovcev, zbornica pa bo še naprej vztrajala, da je treba narediti veliko več kot doslej tako pri stroškovnih kot tudi administrativnih razbremenitvah gospodarstva. Prepričana sem, da lahko poslovni subjekti zmanjšajo izpostavljenost posameznim tveganjem, če okrepijo tako teritorialno kot produktno diverzifikacijo; to je del recepta, kako se zoperstaviti spreminjajočim se razmeram na trgih.