Razgled iz pisarne predsednika uprave Banke Koper je najlepši ali eden najlepših v skupini Intesa Sanpaolo, pravi njen »stanovalec« Giancarlo Miranda. Ob pogledu na morje in staro mestno jedro pa je pogled lep tudi v bilance in podatke o poslovanju Banke Koper, vsaj v primerjavi z večjim delom slovenskega bančnega sistema.
Nejc Gole
Banka, ki spada v nedrje ene največjih evrskih bank, ni potrebovala dokapitalizacije, ves čas posluje z dobičkom in raste. Težave bank v državni lasti in njihova prodaja pa je priložnost, da zdrave banke v Sloveniji postanejo še pomembnejše.
Vi ste prvi tuji predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije (ZBS). Kako si to razlagate?
Nekoliko me preseneča, a hkrati sem počaščen. Tega ne vidim kot osebnega priznanja, ampak predvsem v smislu spreminjanja bančnega sistema. Bančni sektor postaja bančna skupnost, v kateri ni razlik med bankami v državni in zasebni lasti, tujimi in domačimi bankami ter velikimi in malimi bankami.
Pravite, da vas preseneča. Zakaj?
Ker sem relativno nov v državi, sem bil ob povabilu presenečen. Nisem pa bil presenečen, ker vidim spremembe v bančnem sektorju, ne le kvantitativne, ampak tudi kvalitativne, denimo kulturne spremembe.
O kakšnih spremembah govorite?
Banke se bolj zavedajo pomena prevzemanja tveganj in zato izboljšujejo upravljanje tveganj. Vse banke se trudijo, da bi bolje poznale in pregledale vse pomembne elemente pri odobravanju kredita. Iz tega zornega kota banke vse bolj govorimo enotni jezik. To je zelo dobro. Kriza je bankam pomagala izboljšati pogled na tveganja in procese upravljanja tveganj.
Kje je zdaj slovenska bančna industrija?
Priča smo spremembi paradigme ne le zaradi dokapitalizacije, ampak ker likvidnost bančnega sektorja ni vprašanje in ker se po začetku sanacije bančnega sektorja povečuje zaupanje. To bankam omogoča, da zberejo več depozitov, kar predstavlja nov temelj za kreditiranje. Vsaj v zadnjih treh letih, od kar sem prišel v Slovenijo, se je struktura bančnega sektorja povsem spremenila. Banke so dobro kapitalizirane in likvidne, kar daje dobro podlago za prihodnjo rast. Gospodarstvo še ni povsem okrevalo in projektov še ni dovolj, vendar tudi zadnje makroekonomske napovedi dajejo upanje k boljši prihodnosti. Bančni sektor se je danes bolj pripravljen spopasti z izzivi kot v preteklosti. K temu prispeva tudi povečevanje zaupanja v banke.
Na dnevih bančnikov ste dejali, da se večje zaupanje v banke kaže v povečevanju obsega vlog tako zajamčenih kot tistih nad 100.000 evrov ter tudi depozitov na vpogled. A tudi na strani depozitov je še prostor za napredek, pravite. Kje?
Največ prav pri depozitih na vpogled. Ob dobrem delu v bančni skupnosti bomo lahko privabili več vlog na vpogled, to so depoziti na bančnih računih. Še vedno obstaja razlika med strukturo financiranja v Sloveniji in območju evra, kjer je odstotek vlog na vpogled večji. Če bi to razliko zmanjšali, bi bilo zelo učinkovito za stroške financiranja bank in bi prispevalo k trdnosti bančnih bilanc.
Kakšno je gibanje depozitov v Banki Koper v zadnjih letih?
V zadnjem četrtletju 2013 je tudi zaradi negotovosti v Sloveniji priliv novih depozitov zelo poskočil. Obseg depozitov raste tudi letos, a ne tako kot lani. Do konca letošnjega septembra smo glede na konec lanskega tretjega trimesečja obseg depozitov povečali za 160 milijonov evrov. Pomembno pa je, da je tržni delež nezajamčenih depozitov višji od tržnega deleža zajamčenih vlog do 100.000 evrov. To kaže v zaupanje v Banko Koper, ki verjetno izhaja iz tega, da smo del velike mednarodne skupine, da nismo nikoli izgubili denarja in nikoli zaprosili za državno pomoč. Letos raste obseg vlog na vpogled, opažamo pa tudi preobrat od kratkoročnih depozitov k dolgoročnim. Varčevalci si želijo boljših obrestnih mer ter zaupajo bankam in zato naložijo denar za daljše obdobje. Tako ni le v Banki Koper, ampak tudi drugih bankah. To je za bančni sektor zelo dobro, saj postavlja dobre temelje za kreditiranje.
Lanska rast je bila posledica težav bank v državni lasti?
Zagotovo je bila posledica negotovosti. Ta bum depozitov smo opažali lani največ dva meseca. Nikoli pa nismo izkoristili sanacije bank v državni lasti in začeli kampanjo, da smo bolj varna banka in naj stranke pridejo k nam. Spoštujemo druge banke in vedno moramo biti prepričani v bančni sistem kot celoto.
Medtem ko bankirji pravite, da ni dovolj dobrih projektov in da so podjetja prezadolžena, podjetja tožijo, da ne dobijo kreditov in tako ne morejo vlagati. Zdi se, da gre za zaprto spiralo brez rešitve.
Zagotovo, to je vprašanje, kaj je bilo prej, kura ali jajce. Pred kratkim je Banka Slovenije z Mednarodnim denarnim skladom pripravila zelo pomemben seminar, kjer je bilo pokazano, da v mnogih državah gospodarska rast prehiteva rast kreditov. V Sloveniji je enako. Dokler ne bomo videli rasti realnega sektorja, ne bo rasti kreditiranja. Veliko podjetij nerado zaprosi za posojilo, tudi če imajo dober projekt, ker se bojijo poslabšanja gospodarskih razmer in težav z odplačilom dolga. Zato opažamo več samodiscipline podjetij pri povpraševanju za posojila. Povpraševanje gospodarstva po kreditih je še šibko, dobri in veliki potencialni kreditojemalci pa denar iščejo v tujini na mednarodnih trgih. Zato so slovenske banke skoraj ostale brez velikega dela strank za kreditiranje.
Kako je s kreditiranjem v Banki Koper?
Ker moramo stimulirati rast, ne pa le čakati, smo pred kratkim začeli kampanjo. Potencialnim kreditojemalcem želimo povedati, da moramo razmišljati o rasti gospodarstva. Zato smo jih povabili, naj potrkajo na naša vrata, ker prihaja rast in za dobre investicijske projekte lahko damo zelo ugodne obrestne mere. Stranke želimo spodbuditi k pogovorom z bankami, ne le Banko Koper, saj bomo rast kreditov in gospodarstva lahko zagotovili le z medsebojnim zaupanjem.
Kakšni so cilji kampanje?
Za financiranje projektov, ki bi prispevali k rasti, imamo zagotovljenih 100 milijonov evrov po zelo ugodnih obrestnih merah. Več kot veseli bomo, če bomo cilj 100 milijonov evrov dosegli, ker bo to dobro znamenje tudi drugim bankam. Te lahko vidimo kot naše tekmice, a tekmovanje za stimuliranje gospodarske rasti prinese tudi veliko pozitivnih posledic.
Zdi se, da se vse banke osredotočate na kreditiranje malih in srednjih podjetij, ne pa velikih družb ali panog, kot je gradbeništvo.
Osredotočenost na mala in srednja podjetja je res zelo pogosta. Vzrok je preprost: izpostavljenost banke je tako razpršena na mnogo podjetij in sektorjev. Zato je upravljanje kreditnih portfeljev precej bolj varno. Drugi vzrok pa je tudi to, da dobra, velika podjetja drugje iščejo vire financiranja. Če govorimo o gradbeništvu, pa je to panoga, kjer so tveganja mnogo večja kot v drugih sektorjih. Kljub temu je treba ločiti posamezne sfere te panoge. Zadržani smo do financiranja komercialnih objektov. Pripravljeni smo sodelovati pri sofinanciranju javnih projektov, če je postavljena finančna konstrukcija, vzdržno je lahko tudi kreditiranje nepremičnin. Treba se je odločati od primera do primera.
Bankirji izpostavljate, da je pri reševanju podjetij ob finančnem pomembno tudi poslovno prestrukturiranje. Kako vidite ta proces v Sloveniji?
Banke se danes vse bolj zavedajo, da nima pomena sodelovati pri prestrukturiranju in odpisati dela dolga ali ga reprogramirati brez načrta poslovnega prestrukturiranja. Brez zadnjega lahko izgubimo še več denarja. Sodelovanje v konzorciju bank in prestrukturiranje podjetij sta postali naši najpogostejši nalogi. Vendar od podjetja najprej zahtevamo, naj nam pokaže dober poslovni načrt, da bo družba v primeru reprograma ali odpisa dela dolga sposobna v določenem času vrniti posojila. Pred tremi leti je bilo popolnoma drugače, saj si mnogo bank ni moglo privoščiti dolgoročnejšega reprograma posojil. Zdaj so na srečo slovenske banke bolj sposobne dolgoročnih odlogov odplačilov kreditov. Vendar morajo podjetja pokazati trden načrt, da ne bodo čez eno leto pred bančnim konzorcijem spet zahtevala nov reprogram že reprogramiranega dolga. Prestrukturiranje torej ni le odpis dolga ali reprogram, ampak morajo imeti podjetja dober načrt poslovnega prestrukturiranja. S pomočjo Banke Slovenije in podpisom slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu, ki so bila sprejeta na ZBS, banke pri prestrukturiranjih govorimo bolj enoten jezik.
Ali iz gospodarstva dobite poslovne načrte, kot si jih želite?
Ne tako hitro in natančno, kot bi hoteli, a je zagotovo bolje kot v preteklosti. Ne zgodi se več, da pride podjetje k nam popolnoma nepripravljeno. Imajo najmanj oceno prihodnjega denarnega toka z nekaterimi osnovnimi zagotovili, da bo takšen denarni tok tudi dosežen. Še pred nekaj leti ni bilo tako.
Kakšno je sodelovanje z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB)?
Na nekaterih primerih je sodelovanje odlično, na drugih pa imajo drugačno mnenje in imamo različne rešitve glede prestrukturiranja podjetja. Na splošno pa ne morem reči, da sodelovanje ni dobro.
Kako ocenjujete njihovo delo?
DUTB je profesionalna, tudi v zelo zahtevnih primerih.
Skupaj delujete pri prestrukturiranju Cimosa. Kaj bo s to koprsko družbo?
Do trenutka, ko se je DUTB odločila za prisilno poravnavo Cimosa, smo mi imeli na ta primer drugačen pogled. Banka Koper sodeluje pri reševanju Cimosa, čeprav ni posojilodajalka, ampak solastnica, zdaj le še z majhnim deležem. Cimos je pomembno podjetje za Slovenijo in je lahko vodilni izvoznik visokotehnoloških izdelkov, pa tudi dobra volja njihovih kupcev je tolikšna, da se velja potruditi pri reševanju takšne družbe. Verjamem, da se tega zaveda tudi DUTB.
Je pot reševanja Cimosa prava?
To ni več v naših rokah, o njem odloča tudi sodišče. Težko komentiram, ali bi bilo bolje podpisati dogovor pred uvedbo prisilne poravnave. Odločitev je bila sprejeta. Verjamem pa, da je upanje za Cimos, da bo v prihodnosti vodilno tehnološko podjetje v tej državi.
Tržni delež Banke Koper je dobrih šest odstotkov. Kakšni so glede tega vaši načrti za prihodnost?
Tržni delež pri bruto posojilih je 6,5 odstotka, pri depozitih pa 7,5 odstotka. Verjamemo, da je v Sloveniji prostor za rast, saj bo gospodarstvo raslo. Za nas kot univerzalno komercialno banko, ki sodeluje s prebivalstvom in z gospodarstvom, so odprte vse možnosti. Kot sem dejal, želimo povečati kreditiranje gospodarstva, zagotovo pa imamo tudi velike ambicije na trgu prebivalstva. Na tem področju želimo izboljšati svojo prepoznavnost v Sloveniji, saj lahko ponudimo zelo spodobne produkte, prišel pa je tudi čas, da razširimo obseg potrošniških in stanovanjskih posojil.
Razmišljate o odprtju novih poslovalnic?
To je delikatno vprašanje, ker v prihodnosti bančnega poslovanja ne pričakujem veliko odpiranja poslovalnic. Ker ljudje, verjetno tudi vi, vse bolj uporabljajo elektronsko bančništvo.
Jaz sem glede tega bolj konservativen.
Tudi jaz sem včasih bolj konservativen od strank, a številke so jasne: elektronsko bančništvo raste. Pri pravnih osebah se prek elektronskega bančništva izpelje 99 odstotkov transakcij, še pred nekaj leti ni bilo tako. Vse več prebivalcev – ne le mlajši, ampak tudi starejši – uporablja elektronsko banko, da jim za osnovne bančne storitve ni treba priti v poslovalnico. Nove poslovalnice so mogoče, a le za svetovanje, torej da uslužbenci pomagajo pri nekaterih specifičnih primerih. Kmalu bomo objavili novo strategijo odpiralnih časov naših poslovalnic. V prihodnosti bodo poslovalnice verjetno manj časa odprte za opravljanje plačilnih transakcij in več za svetovanje strankam glede poplačila kredita, pologa depozita in tako naprej.
Konsolidacija slovenskega bančnega sistema se izvaja, banke se prodajajo. Zdaj NKBM, tej bosta verjetno sledili združeni Abanka in Banka Celje, nato večinski delež v NLB. Ali Banko Koper oziroma prek nje Inteso Sanpaolo zanima širitev v Sloveniji tudi prek prevzemov?
Banka Koper predstavlja zelo dobro platformo za izvajanje mednarodne strategije Intese Sanpaolo v Sloveniji. V zadnjih nekaj letih smo rasli tako na področju depozitov kot tudi kreditov, zato si bomo prizadevali organsko rasti tudi v prihodnje.
Intesa Sanpaolo je opravila stresne teste, kar pa ne velja za mnogo drugih italijanskih bank.
Italijanski bančni sektor ima skupaj 25 milijard evrov kapitalskega presežka predvsem zahvaljujoč Intesi Sanpaolo, le nekaj bank pa je skupaj imelo manj kot štiri milijarde evrov kapitalskega primanjkljaja. Slika celote je torej dobra. Dve največji banki Intesa Sanpaolo in UniCredit imata zelo velik kapital, nekaj bank je bilo dokapitaliziranih lani, še dve pa potrebujeta dodaten kapital. Toda ne moremo ocenjevati rezultatov celovite ocene bank, ne da bi naredili primerjavo o državni pomoči finančnemu sistemu v posameznih državah. Obseg državne pomoči nemškemu bančnemu sistemu, na primer, je znašal 12 odstotkov BDP. Relativno gledano, je državna pomoč Nemčije znašala enako kot državna pomoč Slovenije slovenskemu bančnemu sektorju, medtem ko italijanske banke niso nikoli dobile večje državne pomoči. Italijanske banke so denar iskale pri zasebnih vlagateljih, ki so denar lahko zagotovili. Mislim, da se bo ta paradigma nadaljevala, zato verjamem v italijanski bančni sektor.
Komentarji