Povečati moramo ugled vajeništva in poklicnega izobraževanja

Ljubljana – V četrtek, 27. novembra, bo okrog 180 podjetij ob 16. uri odprlo svoja vrata za starše in njihove otroke, ki so pred izbiro poklica. Seznam podjetij je objavljen na spletni strani GZS, ki opozarja na deficitarnost poklicev v industriji in nujnost ponovne vzpostavitve vajeniškega sistema z več praktičnega usposabljanja.

»Poklici v industriji so se v zadnjem desetletju tako razvili, da je delo kreativno in tudi dobro nagrajevano. Vse, kar moramo še storiti, je, da vrnemo ugled poklicnemu izobraževanju po zgledu Avstrije, kjer so poklici, kot so mizarski mojstri, kuharji, ipd., spoštovani in dobro plačani,« je povedal predsednik GZS Samo Hribar Milič.

Kot je dejal vodja kadrovske službe v Papirnici Vevče Primož Papež, pri njih iščejo predvsem tehnične kadre, kot so ključavničarji, strojniki, elektroinženirji in papirničarji. Pri iskanju slednjih imajo velike težave, ker v Sloveniji že dvajset let ni papirniške šole, ki bi izobraževala za poklic papirniškega tehnika, ki v papirniški industriji zavzemajo 60 odstotkov vseh zaposlenih. Papirniško šolo so zaprli zaradi reorganizacije papirne panoge pred 25 leti. »Papirna panoga je premalo znana, verjetno ima tudi negativni prizvok, saj je bilo njeno prestrukturiranje v preteklosti povezano z odpuščanji. Zadnjih 10 let so razmere v tej industriji stabilne, novi kadri pa zelo zaželeni,« je povedal Papež.

V papirnici Vevče zaradi pomanjkanja kadra zaposlujejo tehnike iz različnih poklicev, njihovo znanje pa dopolnjujejo z internim izobraževanjem, ki je povezano z velikimi stroški. Usposabljanje enega papirničarja stane najmanj 10.000 evrov. V Papirnici Vevče je zdaj zaposlenih 250 delavcev, v celotni papirni industriji – v Sloveniji je šest papirnic – pa je okrog 4.000 zaposlenih. Papirničar, ki je bil nekoč fizični delavec, je danes računalniški operater, z znanjem papirniške tehnologije; dela z miško v roki in sam upravlja papirno mizo, kjer je včasih delalo 25 ljudi.

Vajeništvo in štipendije za deficitarne poklice

V Sloveniji se nekateri deficitarni poklici, kot so elektrotehniki, elektroinženirji, kovinarji, mehatroniki, gostinci in hotelirji, informatiki in avtoprevozniki, že vrsto let ponavljajo, saj zanimanje med mladimi za tehnične poklice že desetletja upada, opaža direktorica zavoda za zaposlovanje Mavricija Batič. »Izkušnje nam kažejo, da je v pri poklicnem izobraževanju tudi premalo prakse. To že vrsto let opažamo pri našem vsakodnevnem sodelovanju z delodajalci, ki upravičeno pričakujejo mlade, ki bi morali imeti poleg teoretičnega znanja veliko več praktičnih izkušenj. Upam, da bomo naš šolski sistem v prihodnje razvijali v tej smeri.«

V Sloveniji smo dualni sistem v preteklosti že imeli. Kot je povedala Irena Kuntarič Hribar z ministrstva za delo, se na ministrstvu dogovarjajo, kako bi spet uvedli vajeništvo. »Doreči moramo, v katero smer bomo šli, da ne bomo ponavljali starih napak. Slovenci smo imeli sistem, kot ga poznajo danes Avstrijci od leta 1991, ko smo imeli programe prilagojene za obrt in drobno gospodarstvo. Leta 1996 smo uvedli vajeništvo, leta 2006 pa smo z novim zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju ta sistem ukinili. Danes imamo pri poklicnem usposabljanju največ 24 tednov praktičnega usposabljanja v treh letih, kar pomeni osem tednov praktičnega usposabljanja na leto. Kot vsi ugotavljamo, je to veliko premalo, zato bi delodajalci v prihodnje skupaj s šolo poskrbeli, da bi se ta čas povečal na 52 tednov, kar bi na leto pomenilo skoraj pol leta praktičnega izobraževanja.«

Odločanje za deficitarne poklice bodo na ministrstvu za delo spodbudili tudi z razpisom deficitarnih štipendij, ki jih bodo razpisali v začetku prihodnjega leta. Letos so v ta namen že rezervirali milijon evrov. Višina štipendij za deficitarne poklice, ki so združljive tako z državnimi kot z zoisovimi štipendijami, pa je sto evrov.