Pravila igre čedalje bolj postavlja kupec, ne trgovec

Ljubljana – Po zadnjih raziskavah že skoraj polovica Slovencev občuti posledice krize, kar se kaže tudi v nakupovalnih navadah. Trošimo manj in kupujemo bolj preudarno, pri tem pa si pomagamo s spletom. Raziskovalci so modernega kupca, ki je značilen predvsem za Evropo, poimenovali kar ekstremni nakupovalec.

Spreminja se predvsem kupčeva miselnost, je povedal Jakob Južnič iz raziskovalne družbe GfK. Na podlagi raziskave v številnih evropskih državah so ugotovili, da je ekstremni kupec povezan s svetom – informacije, ki so mu na voljo na svetovnem spletu, izkorišča tako za izbor ponudbe kot za nakupe. Pred izbiro poišče ponudbo na internetu, tudi s pomočjo družabnih omrežij preveri izkušnje prijateljev, prebere informacije na forumih. Če je mogoče, pogosto izbrani izdelek pred nakupom preveri pri klasičnem trgovcu, nato pa, če je cena ugodnejša, nakup opravi v spletni trgovini. O ugotovitvah sproti poroča na facebooku, twitterju …

Pred nakupom na facebook

Moderni kupec ima tako občutek nadzora nad nakupom (klasični potrošnik v nasprotju s tem obišče trgovino in tam izbere enega izmed izdelkov v ponudbi). Želi se prepričati o kakovosti izdelka, na koncu pa ga kupi tam, kjer bo zanj plačal najmanj. Po nekaterih podatkih se je v zadnjih petih letih povečala prodaja tehničnih izdelkov po spletu za deset odstotkov, več kot 15 odstotkov celotne prodaje tehničnih izdelkov se izvrši na ta način. Po podatkih Trženjskega monitorja skoraj 30 odstotkov Slovencev kupuje na spletu, več kot tretjina tam kupuje tehnične izdelke, četrtina pa oblačila in obutev ter zabavno elektroniko. Kot glavni vzrok za spletne nakupe dve tretjini ljudi navajata ugodnejšo ceno, tretjina meni, da je takšen nakup bolj praktičen, petina navaja, da imajo tako na voljo večjo ponudbo, slaba desetina pa pravi, da so želeni izdelki dostopni samo na spletu.

Evropska študija je pokazala, da profilu ekstremnega nakupovalca – pojem se ne nanaša na potrošnika, ko ta kupuje živila in podobno – ustreza že kar 40 odstotkov Evropejcev, medtem ko je v ZDA takšnih kupcev manj.

Evropejci nakupujemo z listki, Američani s kuponi

Lenka Hrastar, direktorica raziskav v družbi Ipsos, opozarja, da obstajajo med potrošniki v evropskih državah velike razlike, kljub temu pa nas povezujejo določene značilnosti od kupcev drugod po svetu. »Za Evropejce velja, da smo nadpovprečno cenovno občutljivi. Nakupujemo z nakupovalnimi listki, primerjamo cene in izberemo trgovino z ugodnejšimi cenami. Vendar moramo pri tem opozoriti, da gre za premišljeno in preudarno nakupovanje – pomembno je razmerje med ceno in kakovostjo, ne zgolj nizka cena. Drug primer cenovno občutljivih potrošnikov, ki pa so bolj značilni na primer za ZDA, so tako imenovani lovci na popuste. Ti se odzivajo na popuste in so pri svojih odločitvah bolj impulzivni.«

Hrastarjeva še dodaja, da na ravnanje potrošnikov vpliva tudi njihovo zaznavanje gospodarskega položaja. Po septembrskih podatkih gospodarske razmere kot dobre ali zelo dobro ocenjuje le četrtina Evropejcev, pri drugih narodih pa se ta odstotek giblje med 40 in 55. Če pogledamo samo Evropo, »o nikakršnem pesimizmu ne moremo govoriti na primer v Nemčiji in na Švedskem, kjer gospodarske razmere kot dobre ocenjuje več kot 70 odstotkov ljudi, v večini držav pa je ravno obratno. Slovenci smo pri tem na repu lestvice optimističnih. Gospodarske razmere kot dobre ocenjuje manj kot desetina ljudi,« pojasnjuje Hrastarjeva.

V krizi se vračamo k tradiciji

Ljudje se v času krize, nezaupanja, strahu vračajo h koreninam, tradiciji in s tem lahko pojasnimo čedalje več potrošnikov, ki vsaj del potrebne hrane pridobijo iz domačih ali družinskih vrtov. Pomembno jim je slovensko poreklo izdelka in zanj so pripravljeni plačati tudi malo več. Po raziskavi Trženjskega monitorja DMS se več kot 70 odstotkov gospodinjstev preskrbuje s hrano z domačega vrta, več kot 40 odstotkov pa jo dobi pri starših ali sorodnikih oziroma pri lokalnih pridelovalcih in na kmetijah. »Potrošnik se je naučil živeti s krizo. Išče novo ravnotežje med spremenjeno kupno močjo, načinom in želeno kakovostjo življenja,« odgovarja dr. Maja Makovec Brenčič, predsednica Društva za marketing Slovenije, na vprašanje, ali so spremenjene nakupne navade slovenskih potrošnikov – dodajmo še, da jih 40 odstotkov nakupuje tudi v diskontih – zgolj posledica krize.