Pravna pisarna solastnica pomembnega gradbinca Begrada

Ljubljana – Dobrih 27 odstotkov Begrada, enega večjih preživelih gradbincev v Sloveniji, je iz stečajne mase SCT za 135 tisoč evrov kupila družba AR Plane. Stečajni upravitelj SCT Leon Benigar Tošič je paket delnic malo znani družbi prodal brez cenitve in kljub višji ponudbi, ki jo je imel na mizi.

Upniški odbor SCT lani decembra ni dal soglasja k prodaji 27,4-odstotnega deleža Begrada družbi AR Plane, dober mesec dni kasneje pa so od petih članov upniškega odbora štirje prodajo podprli – pa čeprav je ponujena cena ostala enaka, to je 135 tisoč evrov. Medtem ko so zeleno luč prižgali v NLB, Abanki, LHB in Salonitu Anhovo, je prodaji nasprotoval le predstavnik Tovarne asfalta Črnuče Boštjan Tušar. »Proti sem bil zaradi neustreznega načina prodaje. Ni bilo opravljene cenitve deleža v Begradu, poleg tega stečajni upravitelj ni preveril resnosti ponudbe drugega ponudnika, ki je oddal višjo ponudbo,« je kritičen Tušar.

Stečajni upravitelj Leon Benigar Tošič na to odgovarja, da so upoštevali vse ponudbe, ki so prispele do roka za oddajo ponudb: »Ponudba družbe Mapri je bila sicer višja za 17 tisoč evrov, vendar ponudnik ni vplačal varščine za resnost. Upniški odbor in ločitveni upnik sta se seznanila s to ponudbo, vendar so se kljub temu odločili za sklenitev pogodbe z družbo AR Plane. Ključno je vedno mnenje ločitvenega upnika, saj je edini zainteresiran za prodajo po najvišji ceni in v najkrajšem času, ker on prejme vsa sredstva dobljena s prodajo.« Varščini sta vplačala tudi Begrad in Liko Liboje, ki je menda tudi ločitveni upnik.

Izklicna cena na dražbi desetkrat višja od kupnine

Ker nobeden od upnikov ni vložil pritožbe, je sklep sodišča o prodaji pravnomočen. AR Plane je torej uspel za 135 tisoč evrov dobiti dobrih 27 odstotkov Begrada, ki je leta 2012 z 200 zaposlenimi ustvaril 50 milijonov evrov prihodkov in 291.790 čistega dobička. Po propadu največjih gradbincev Begrad gradi največje projekte na področju visokih gradenj v Sloveniji.

Na očitke, da Benigar Tošič ni naročil cenitve deleža v novomeškem gradbincu, stečajni upravitelj odgovarja: »V stečajnem postopku dajemo oceniti tisto premoženje, ki ga je možno ocenjevati na podlagi primerljivih tržnih cen. Delež v družbi, ki ne kotira, praktično ni mogoče oceniti, zato upravitelj opravi določitev vrednosti premoženja z zbiranjem nezavezujočih ponudb. Tak način je edini primeren za cenitve delnic, ki ne kotirajo na borzi, ali deležev v družbah, ki se sicer ne prodajajo.«

Po njegovih besedah je po enakem sistemu prodal tudi ostale naložbe, denimo v Rimskih termah. »Tudi ostalih naložb ne bomo dali ceniti, ker nima nobenega smisla, samo povzročamo stroške. Pri takem načinu prodaje je prodaja možna samo, če z njo soglaša upniški odbor ter ločitveni upnik, v korist katerega so delnice zastavljene,« dodaja Benigar Tošič.

Ta je sicer delež v Begradu v preteklih letih že večkrat neuspešno poskusil prodati, in sicer preko dražbe. Izklicna cena na tretji dražbi za 82.176 delnic Begrada je bila 1,35 milijona evrov oziroma desetkrat več, kolikor je AR Plane odštel za te delnice.

AR Plane od propadlega MTB kupil delež v Zadar Projektu

Kdo je kupec debele četrtine Begrada? AR Plane je neznana družba iz Bistrice ob Sotli, ki jo prek družb v Zagrebu in na Gibraltarju obvladuje Andrej Rautner. Podjetje se ponaša z nazivom korporacijsko upravljanje in pravna pisarna, vodita pa ga prokuristka Andreja Misja in direktorica Tadeja Hočevar. Leta 2012 je je družba ustvarila 375.562 evrov prihodkov.

Delež v Begradu pa ni prvi nakup Rautnerjeve družbe iz stečajne mase propadlih gradbincev. AR Plane je pred poldrugim letom od mariborskega gradbenega podjetja MTB za 12 tisoč evrov kupil 19-odstotni delež v družbi Zadar Projekt. Slednja je v Zadru načrtovala gradnjo soseske Murvička s 380 stanovanji, zdaj pa je do NKBM izpostavljena za 18 milijonov evrov.