Pravnomočna zmaga razlaščencev zoper Abanko
Višje sodišče je potrdilo ničnost pogodbe za podrejenje obveznice Banke Celje.
Odpri galerijo
V Abanki pravijo, da bodo zaščitili svoje interese. Foto Matej Družnik
Ljubljana – Višje sodišče je potrdilo sodbo, da mora Abanka razlaščenima kupcema podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačano glavnico skupaj z obrestmi. Sodba je tako postala pravnomočna, Abanka pa je na vrhovno sodišče že vložila predlog za dopustitev revizije, o katerem še ni odločeno.
Kot smo pred slabim letom razkrili v Delu, gre za prvo sodbo v korist kupcev podrejenih obveznic, ki so bili z izrednimi ukrepi Banke Slovenije razlaščeni v sanaciji bank v letih 2013 in 2014, v skupni vrednosti 600 milijonov evrov.
V omenjenem primeru gre za razlaščena vlagatelja, ki sta kot fizični osebi leta 2007 kupila za okoli milijon evrov podrejenih obveznic Banke Celje in sta spomladi 2017 vložila tožbo proti Abanki kot pravni naslednici Banke Celje. V njej sta od banke terjala povrnitev naložbe, ki jima je bila leta 2014 na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih v Banki Celje izbrisana. Banki sta očitala, da ju ni poučila o vseh lastnostih posla in tveganjih, povezanih s podrejenimi obveznicami. Okrožno sodišče v Celju je tožbi ugodilo in pogodbo o nakupu obveznic razglasilo za nično, zdaj pa je to sodbo potrdilo še višje sodišče.
Tožnika sta v tožbi zatrjevala, da ob nakupu obveznic v banki nista bila seznanjena s pogoji obveznic, prav tako pa da nista vedela, da gre za podrejene obveznice, ki so v primeru težav namenjene za pokrivanje kapitalskih izgub banke, ampak sta menila, da gre za navadne obveznice. Če bi jima banka oziroma bančna uslužbenka to povedala, obveznic ne bi kupila, saj ne bi sprejela takšnega tveganja, sta zatrjevala. Da gre za podrejene obveznice, menda ni vedela niti uslužbenka banke, ki jima je obveznice prodajala, izhaja iz sodbe.
Abanka je na drugi strani zatrjevala, da zakon ne ločuje navadnih in podrejenih obveznic. Zatrdila je, da sta bila kupca obveznic obveščena o vseh tveganjih, ki so bile v času vpisa znane, in da banka ni kršila pojasnilne dolžnosti. Pri tem je poudarila, da leta 2007 ni mogla vedeti, da bo zakonodajalec šest let in pol kasneje izvedel ukrep prisilnega prenehanja. V Abanki so še trdili, da je tožnika seznanila z vsemi tveganji, ki sta jih tudi zavestno prevzela.
A višje sodišče je pritrdilo okrožnemu, da glede na naravo izdanih obveznic banka ni ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja in ni v celoti opravila svoje informativne dolžnosti. Vlagatelja bi namreč morala opozoriti, da kupujeta podrejene obveznice. Pritožbo Abanke je tako zavrnilo. Abanko smo prosili za komentar in pojasnilo, ali bodo vztrajali pri pritožbi in ali so razlaščenima vlagateljema že povrnili vložena sredstva. V Abanki odgovarjajo, da odločitev sodišč in razpoložljivih postopkovnih opravil v konkretnih zadevah ne komentirajo. »Ne glede na prej navedeno pa je banka dolžna zaščititi svoje interese in položaj v skladu z veljavnim pravnim redom,« dodajajo.
Omenjeni primer s celjskega sodišča seveda ni edina tožba proti kateri od bank izdajateljic, ki so bile sanirane z državnim denarjem. Banke zaradi izbrisa toži več sto razlaščenih vlagateljev, ki so se odločili pravico poiskati po sodni poti, a velik del teh sodnih postopkov miruje, tudi zato, ker sodišča čakajo na zakon, ki bo razlaščenim imetnikom omogočil učinkovito sodno varstvo.
Vlada je predlog zakona o postopku sodnega varstva, ki naj bi več kot 100.000 razlaščenim delničarjem in imetnikom podrejenih obveznic saniranih bank omogočilo vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije, sprejela spomladi, a zdaj čaka na potrditev v državnem zboru. Maja je predlog zakona sicer dobil ustrezno podporo za nadaljnjo obravnavo v državnem zboru, a tako poslanci kot oškodovani vlagatelji z njegovo vsebino niso povsem zadovoljni, zato pričakujejo izboljšave.
Kot smo pred slabim letom razkrili v Delu, gre za prvo sodbo v korist kupcev podrejenih obveznic, ki so bili z izrednimi ukrepi Banke Slovenije razlaščeni v sanaciji bank v letih 2013 in 2014, v skupni vrednosti 600 milijonov evrov.
V omenjenem primeru gre za razlaščena vlagatelja, ki sta kot fizični osebi leta 2007 kupila za okoli milijon evrov podrejenih obveznic Banke Celje in sta spomladi 2017 vložila tožbo proti Abanki kot pravni naslednici Banke Celje. V njej sta od banke terjala povrnitev naložbe, ki jima je bila leta 2014 na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih v Banki Celje izbrisana. Banki sta očitala, da ju ni poučila o vseh lastnostih posla in tveganjih, povezanih s podrejenimi obveznicami. Okrožno sodišče v Celju je tožbi ugodilo in pogodbo o nakupu obveznic razglasilo za nično, zdaj pa je to sodbo potrdilo še višje sodišče.
Infografika Foto Infografika
Navadne ali podrejene obveznice?
Tožnika sta v tožbi zatrjevala, da ob nakupu obveznic v banki nista bila seznanjena s pogoji obveznic, prav tako pa da nista vedela, da gre za podrejene obveznice, ki so v primeru težav namenjene za pokrivanje kapitalskih izgub banke, ampak sta menila, da gre za navadne obveznice. Če bi jima banka oziroma bančna uslužbenka to povedala, obveznic ne bi kupila, saj ne bi sprejela takšnega tveganja, sta zatrjevala. Da gre za podrejene obveznice, menda ni vedela niti uslužbenka banke, ki jima je obveznice prodajala, izhaja iz sodbe.
Foto: Jure Eržen
Abanka je na drugi strani zatrjevala, da zakon ne ločuje navadnih in podrejenih obveznic. Zatrdila je, da sta bila kupca obveznic obveščena o vseh tveganjih, ki so bile v času vpisa znane, in da banka ni kršila pojasnilne dolžnosti. Pri tem je poudarila, da leta 2007 ni mogla vedeti, da bo zakonodajalec šest let in pol kasneje izvedel ukrep prisilnega prenehanja. V Abanki so še trdili, da je tožnika seznanila z vsemi tveganji, ki sta jih tudi zavestno prevzela.
Neskrbno ravnanje
A višje sodišče je pritrdilo okrožnemu, da glede na naravo izdanih obveznic banka ni ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja in ni v celoti opravila svoje informativne dolžnosti. Vlagatelja bi namreč morala opozoriti, da kupujeta podrejene obveznice. Pritožbo Abanke je tako zavrnilo. Abanko smo prosili za komentar in pojasnilo, ali bodo vztrajali pri pritožbi in ali so razlaščenima vlagateljema že povrnili vložena sredstva. V Abanki odgovarjajo, da odločitev sodišč in razpoložljivih postopkovnih opravil v konkretnih zadevah ne komentirajo. »Ne glede na prej navedeno pa je banka dolžna zaščititi svoje interese in položaj v skladu z veljavnim pravnim redom,« dodajajo.
Omenjeni primer s celjskega sodišča seveda ni edina tožba proti kateri od bank izdajateljic, ki so bile sanirane z državnim denarjem. Banke zaradi izbrisa toži več sto razlaščenih vlagateljev, ki so se odločili pravico poiskati po sodni poti, a velik del teh sodnih postopkov miruje, tudi zato, ker sodišča čakajo na zakon, ki bo razlaščenim imetnikom omogočil učinkovito sodno varstvo.
Zakon čaka poslance
Vlada je predlog zakona o postopku sodnega varstva, ki naj bi več kot 100.000 razlaščenim delničarjem in imetnikom podrejenih obveznic saniranih bank omogočilo vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije, sprejela spomladi, a zdaj čaka na potrditev v državnem zboru. Maja je predlog zakona sicer dobil ustrezno podporo za nadaljnjo obravnavo v državnem zboru, a tako poslanci kot oškodovani vlagatelji z njegovo vsebino niso povsem zadovoljni, zato pričakujejo izboljšave.
