Prehranska dopolnila brez vsakega nadzora, prodaja kljub temu strmo narašča
Na trgu je ogromno prehranskih dopolnil, ki jih zaradi neučinkovitosti ali celo škodljivih stranskih učinkov ne bi smelo biti.
Odpri galerijo
Previdno. Veste, kakšna dopolnila uživate? FOTO: Gettyimages
Zajtrk družine v razvitem svetu danes poleg kruha z marmelado ali kosmičev z jogurtom vedno pogosteje sestavlja še pest raznih prehranskih dopolnil. Otrokom v obliki sladkanih sirupov dodajajo vitamine, medtem ko odrasli najpogosteje v obliki tablet ali praška poleg vitaminov uživajo še razne minerale, rastlinske izvlečke, antioksidante in makrobiotike. Ker so potrošniki v zadnjem desetletju močno povečali interes za zdrav življenjski slog, to ni presenetljivo.
V ZDA že 76 odstotkov vprašanih uživa prehranska dopolnila, kar je deset odstotkov več kot pred desetimi leti. Uporaba narašča med vsemi starostnimi skupinami, najbolj pa v starostni skupini nad 55 let - v zadnjih letih povprečno za štiri odstotke na leto.
V ZDA največ uporabnikov posega po multivitaminskih pripravkih in mineralih, te uživa kar 98 odstotkov vseh uživalcev. Enako velja tudi v Evropi, kjer največ prehranskih dopolnil zaužije starejša populacija, analitiki pa napovedujejo, da se bo ta segment potrošnikov še povečeval. Do leta 2050 bo namreč več kot 30 odstotkov populacije starejše od 65 let. Še pred petimi leti je bilo takšnih le 17 odstotkov, kar je za proizvajalce prehranskih dopolnil po vsem svetu velika spodbuda za vstop na evropski trg. Razvija se tudi azijski trg, kjer se povečuje tako število potrošnikov kot proizvajalcev, a pri njihovih potrošnikih so v tem segmentu bolj cenjeni proizvodi iz Evrope.
Od leta 2015 do 2025 se bo evropski trg prehranskih dopolnil, med katerimi je pri nas največ zanimanja za rastlinske izvlečke, po predvidevanjih v povprečju povečal za sedem odstotkov in dosegel vrednost 60 milijard dolarjev, povzema Statista eno izmed študij na tem področju. Največ povpraševanja prihaja iz Nemčije, Italije, Francije in Velike Britanije, ki so tudi sicer največji potrošniški trgi. Za več kot deset odstotkov naj bi se povpraševanje povečalo na trgih vzhodne Evrope, kjer je največ zanimanja še vedno za vitamine in minerale.
Mag. Miroslava Abazović je na 14. dnevu Slovenskih lekarn opozorila, da vedno več ljudi samih nabira in predeluje rastline, pri čemer delajo napake tako pri predelavi kot pri uporabi. »Ljudje imajo pogosto napačna prepričanja o njihovi neškodljivosti. Tudi zdravilne rastline imajo lahko neželene učinke in lahko povzročijo neželene reakcije. Zdravilne rastline, ki jih vsak dan največ uporabljamo in najpogosteje povzročajo tudi medsebojne reakcije, so baldrijan, česen, ginko, ginseng, glog, grenivka in šentjanževka,« je pojasnila. Pacientom svetujejo, da zdravnikom in lekarniškim delavcem povedo, katera prehranska dopolnila in rastlinske izdelke jemljejo, saj nekatera vplivajo tudi na delovanje zdravil. »Uporabi zdravilnih rastlin in izdelkov iz njih se je v nosečnosti in med dojenjem najbolje kar izogniti,« je še povedala Abazovićeva.
Eden od pomembnih trendov, ki jih proizvajalci trenutno proučujejo, je odpornost mikroorganizmov, ki povzročajo nalezljive bolezni, proti antibiotikom. Rastline, kot so drevo čajevca (Melaleuca alternifolia), melisa (Melissa officinalis), nageljnove žbice (Eugenia caryophyllata), rožmarin (Rosmarinus officinalis), origano (Origanum vulgare) in česen (Allium sativum), naj bi vsebovale sestavine s protimikrobnim delovanjem.
Trg prehranskih dopolnil močno poganja tudi povečano zanimanje potrošnikov za aktivno življenje. Trg prehranskih dopolnil, povezanih s športom, naj bi se globalno od leta 2014 do 2020 povečal za devet odstotkov in bo vreden deset milijard dolarjev. Čeprav je še pred kratkim veljalo, da beljakovinska dopolnila uživajo le fitneserji in bodybilderji, danes po njih posegajo že skoraj vsi rekreativni športniki. Med njimi prevladujejo poleg beljakovin še magnezij in pripravki za povečevanje vzdržljivosti. Proizvajalci trenutno v želji, da bi potrošnikom ponudili nekaj novega in se s tem razlikovali od že uveljavljenih proizvodov, iščejo nove vire rastlinskih beljakovin. Na primer mikroalge, kot je spirulina, se že uporabljajo kot alternativni vir beljakovin.
Spirulina se oglašuje tudi kot primerna za vegane, saj naj bi bila bogat rastlinski vir vitamina B12. Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ) je pred kratkim opozoril, da je takšno prepričanje žal napačno. »Večina vitamina B12 v algah je namreč shranjena v taki obliki, da ga človeško telo ne more uporabiti,« pojasnjujejo.
Francoska Agencija za prehrano, zdravstveno ekologijo ter zdravje in varnost pri delu (Anses), na mnenje katere se NIJZ opira, je namreč proučevala poročila o neželenih učinkih, ki bi lahko bili povezani z uporabo prehranskih dopolnil, ki vsebujejo spirulino. Ocenila je tudi, da bi z zaužitjem pet gramov spiruline na dan, kolikor je priporočajo nekateri proizvajalci prehranskih dopolnil, vnesli od 7 do 8,5 miligrama barvila betakarotena, kar lahko že presega največji še varni dnevni vnos (sedem miligramov) betakarotena iz prehranskih dopolnil. Izdelki, ki vsebujejo spirulino, so lahko onesnaženi s toksini, ki jih izločajo cianobakterije (cianotoksini), z drugimi bakterijami ali s strupenimi elementi v sledovih (svinec, živo srebro in arzen), so še opozorili na NIJZ.
Zmeda vlada tudi glede koristnosti probiotikov. Nedavna raziskava znanstvenega inštituta Weizmann v Izraelu je ugotovila, da uživanje tako imenovanih dobrih bakterij nima nikakršnega pozitivnega učinka na telo. Pri polovici sodelujočih v raziskavi se je zaužiti probiotik takoj izločil, pri drugi polovici sodelujočih so se bakterije v črevesju za kratek čas zadržale, a nato brez kakršnegakoli učinka zapustile telo. Farmacevtka dr. Darja Barlič - Maganja s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem pojasnjuje, da v zadnjih letih veliko raziskav povezuje črevesno mikrofloro z razvojem različnih nevroloških in psihiatričnih obolenj pri ljudeh. V primeru porušenja črevesne mikroflore, kar se pogosto zgodi po antibiotični terapiji, je prehrani treba dodajati probiotike. Izziv in vprašanje pa je, ali te bakterije pridejo do debelega črevesa, se tam razmnožujejo in opravljajo svojo funkcijo. Izraelska raziskava zdaj kaže, da se to ne zgodi. Obstajajo že prve študije, pojasnjuje dr. Darja Barlič - Maganja, pri katerih v debelo črevo prenesejo mikrofloro zdravega človeka in tako izboljšajo stanje v črevesu, kar naj bi vplivalo na celotno zdravstveno stanje.
Proizvajalci prehranskih dopolnil uporabljajo različne trditve, ki pa niso vedno v skladu z veljavno zakonodajo. Po evropski zakonodaji se smejo uporabljati zgolj tiste zdravstvene trditve, ki so znanstveno dokazane in jih je potrdila Evropska agencija za varno hrano (European food safety authority – Efsa), seznam teh pa je objavljen tudi na spletni strani ministrstva za zdravje.
Kot pojasnjuje predsednik Slovenskega farmacevtskega društva Matjaž Tuš, je na trgu ogromno izdelkov, ki se jim »pripisujejo čudežne lastnosti«. Problem zakonodaje je tudi v tem, pojasnjujeta oba sogovornika, da pred vstopom prehranskega dopolnila, ki ni registrirano kot zdravilo, nihče ne preverja vsebine in njene kakovosti. Pravzaprav bi lahko nekdo prodajal sladkor, pa bi to brez laboratorijskih analiz težko prepoznali.
»Problematično je, da izdelek lahko vsebuje tudi snovi, ki so zdravju škodljive. Zakonodaja pravi, da prehranska dopolnila lahko vsebujejo le snovi, katerih uporaba je dokazano varna. A če ni nadzora, kjer bi testirali vsebnost učinkovin, lahko različni deležniki to razumejo po svoje, poledica pa je poplava izdelkov, ki jih na trgu ne bi smelo biti,« pravi Tuš.
Drugače je pri prehranskih dopolnilih, ki so registrirana kot zdravilo. Ta morajo biti dokazano učinkovita, proizvajalec in prodajalec pa morata pridobiti dovoljenje. Farmacevti zato potrošnikom svetujejo, naj posegajo po prehranskih dopolnilih preverjenih proizvajalcev in naj se pred uporabo posvetujejo s specialisti.
»Zdrav človek, ki se zdravo prehranjuje, se giblje, ne kadi in ne uživa čezmernih količin alkohola, prehranskih dopolnil ne potrebuje. Potrebna pa so v določenih obdobjih kot nadomestilo za pomanjkljivosti v prehrani. Recimo pri otrocih, nosečnicah, pri ženskah v menopavzi, pri starejših, športnikih ali če gre za kakšne bolezni, kot je na primer anemija, kjer gre za pomanjkanje železa, tudi vitamina B12 in folatov,« pojasnjuje dr. Darja Barlič - Maganja.
Ker je zelo veliko ponudbe na spletu, je, po besedah sogovornice, treba biti previden in kupovati prehranska dopolnila priznanih in uveljavljenih proizvajalcev, ki ponujajo svoje izdelke v lekarnah in specializiranih prodajalnah, kjer lahko potrošnik dobi tudi ustrezno strokovno podporo. »Treba je poiskati verodostojne informacije, temelječe na znanstveno podprtih dognanjih, ki nedvoumno dokazujejo, kako neka učinkovina deluje na organizem. Današnje raziskave temeljijo na laboratorijskih testiranjih, kjer ugotavljajo delovanje določenih snovi na ravni celic ali poskusnih živali. Izvajajo se tudi klinična testiranja na ljudeh, s katerimi lahko ugotavljamo delovanje, presnovo in učinke neke substance v organizmu. Veliko nam povedo tudi epidemiološke študije, ki so opravljene na večji populaciji ljudi in s pomočjo katerih lahko pri ljudeh v daljšem obdobju spremljamo učinke prehrane, ki vsebuje zdravju koristne snovi,« pojasnjuje dr. Darja Barlič - Maganja. Takšne študije potrjujejo, da na primer ljudje, ki uživajo veliko rib in s tem tudi veliko maščobnih kislin omega-3, redkeje zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi. Ribe so značilne za prehrano sredozemskih držav, zato je med tamkajšnjimi prebivalci manj ne samo srčno-žilnih, ampak tudi drugih kroničnih obolenj.
V ZDA že 76 odstotkov vprašanih uživa prehranska dopolnila, kar je deset odstotkov več kot pred desetimi leti. Uporaba narašča med vsemi starostnimi skupinami, najbolj pa v starostni skupini nad 55 let - v zadnjih letih povprečno za štiri odstotke na leto.
V ZDA največ uporabnikov posega po multivitaminskih pripravkih in mineralih, te uživa kar 98 odstotkov vseh uživalcev. Enako velja tudi v Evropi, kjer največ prehranskih dopolnil zaužije starejša populacija, analitiki pa napovedujejo, da se bo ta segment potrošnikov še povečeval. Do leta 2050 bo namreč več kot 30 odstotkov populacije starejše od 65 let. Še pred petimi leti je bilo takšnih le 17 odstotkov, kar je za proizvajalce prehranskih dopolnil po vsem svetu velika spodbuda za vstop na evropski trg. Razvija se tudi azijski trg, kjer se povečuje tako število potrošnikov kot proizvajalcev, a pri njihovih potrošnikih so v tem segmentu bolj cenjeni proizvodi iz Evrope.
Od leta 2015 do 2025 se bo evropski trg prehranskih dopolnil, med katerimi je pri nas največ zanimanja za rastlinske izvlečke, po predvidevanjih v povprečju povečal za sedem odstotkov in dosegel vrednost 60 milijard dolarjev, povzema Statista eno izmed študij na tem področju. Največ povpraševanja prihaja iz Nemčije, Italije, Francije in Velike Britanije, ki so tudi sicer največji potrošniški trgi. Za več kot deset odstotkov naj bi se povpraševanje povečalo na trgih vzhodne Evrope, kjer je največ zanimanja še vedno za vitamine in minerale.
Tudi zdravilne rastline imajo škodljive učinke
Drugače kot v ZDA v Evropi potrošniki najraje posegajo po rastlinskih dopolnilih. Leta 2017 naj bi nemški potrošniki za prehranska dopolnila rastlinskega izvora zapravili že skoraj dve milijardi dolarjev. Uporaba zdravilnih rastlin in izdelkov iz njih se v zadnjih letih močno povečuje tudi v Sloveniji.Mag. Miroslava Abazović je na 14. dnevu Slovenskih lekarn opozorila, da vedno več ljudi samih nabira in predeluje rastline, pri čemer delajo napake tako pri predelavi kot pri uporabi. »Ljudje imajo pogosto napačna prepričanja o njihovi neškodljivosti. Tudi zdravilne rastline imajo lahko neželene učinke in lahko povzročijo neželene reakcije. Zdravilne rastline, ki jih vsak dan največ uporabljamo in najpogosteje povzročajo tudi medsebojne reakcije, so baldrijan, česen, ginko, ginseng, glog, grenivka in šentjanževka,« je pojasnila. Pacientom svetujejo, da zdravnikom in lekarniškim delavcem povedo, katera prehranska dopolnila in rastlinske izdelke jemljejo, saj nekatera vplivajo tudi na delovanje zdravil. »Uporabi zdravilnih rastlin in izdelkov iz njih se je v nosečnosti in med dojenjem najbolje kar izogniti,« je še povedala Abazovićeva.
Veliko zanimanje za ajurvedo
Zanimivo je, da se azijski potrošniki zanimajo za evropske rastlinske proizvode, medtem ko v zahodni Evropi in ZDA potrošniki trenutno prisegajo na vzhodno medicino. Tako ni nič presenetljivega, da naj bi bilo med vsemi prodanimi prehranskimi dopolnili rastlinskega izvora lani kar 58 odstotkov ajurvedskih sestavin, kot so kurkuma, ingver in neemovo olje.Eden od pomembnih trendov, ki jih proizvajalci trenutno proučujejo, je odpornost mikroorganizmov, ki povzročajo nalezljive bolezni, proti antibiotikom. Rastline, kot so drevo čajevca (Melaleuca alternifolia), melisa (Melissa officinalis), nageljnove žbice (Eugenia caryophyllata), rožmarin (Rosmarinus officinalis), origano (Origanum vulgare) in česen (Allium sativum), naj bi vsebovale sestavine s protimikrobnim delovanjem.
Trg prehranskih dopolnil močno poganja tudi povečano zanimanje potrošnikov za aktivno življenje. Trg prehranskih dopolnil, povezanih s športom, naj bi se globalno od leta 2014 do 2020 povečal za devet odstotkov in bo vreden deset milijard dolarjev. Čeprav je še pred kratkim veljalo, da beljakovinska dopolnila uživajo le fitneserji in bodybilderji, danes po njih posegajo že skoraj vsi rekreativni športniki. Med njimi prevladujejo poleg beljakovin še magnezij in pripravki za povečevanje vzdržljivosti. Proizvajalci trenutno v želji, da bi potrošnikom ponudili nekaj novega in se s tem razlikovali od že uveljavljenih proizvodov, iščejo nove vire rastlinskih beljakovin. Na primer mikroalge, kot je spirulina, se že uporabljajo kot alternativni vir beljakovin.
Spirulina in probiotiki – so sploh koristni?
Spirulina je sicer vrsta cianobakterije (še vedno znana kot modro-zelena alga, čeprav ni alga), ki so jo v prehrani uporabljali predvsem v Južni Ameriki. Danes spirulino gojijo v številnih državah po svetu, v obliki tablet in prahu pa je kot prehransko dopolnilo na voljo tudi na naših policah in je pogosta izbira med potrošniki.Spirulina se oglašuje tudi kot primerna za vegane, saj naj bi bila bogat rastlinski vir vitamina B12. Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ) je pred kratkim opozoril, da je takšno prepričanje žal napačno. »Večina vitamina B12 v algah je namreč shranjena v taki obliki, da ga človeško telo ne more uporabiti,« pojasnjujejo.
Francoska Agencija za prehrano, zdravstveno ekologijo ter zdravje in varnost pri delu (Anses), na mnenje katere se NIJZ opira, je namreč proučevala poročila o neželenih učinkih, ki bi lahko bili povezani z uporabo prehranskih dopolnil, ki vsebujejo spirulino. Ocenila je tudi, da bi z zaužitjem pet gramov spiruline na dan, kolikor je priporočajo nekateri proizvajalci prehranskih dopolnil, vnesli od 7 do 8,5 miligrama barvila betakarotena, kar lahko že presega največji še varni dnevni vnos (sedem miligramov) betakarotena iz prehranskih dopolnil. Izdelki, ki vsebujejo spirulino, so lahko onesnaženi s toksini, ki jih izločajo cianobakterije (cianotoksini), z drugimi bakterijami ali s strupenimi elementi v sledovih (svinec, živo srebro in arzen), so še opozorili na NIJZ.
Zmeda vlada tudi glede koristnosti probiotikov. Nedavna raziskava znanstvenega inštituta Weizmann v Izraelu je ugotovila, da uživanje tako imenovanih dobrih bakterij nima nikakršnega pozitivnega učinka na telo. Pri polovici sodelujočih v raziskavi se je zaužiti probiotik takoj izločil, pri drugi polovici sodelujočih so se bakterije v črevesju za kratek čas zadržale, a nato brez kakršnegakoli učinka zapustile telo. Farmacevtka dr. Darja Barlič - Maganja s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem pojasnjuje, da v zadnjih letih veliko raziskav povezuje črevesno mikrofloro z razvojem različnih nevroloških in psihiatričnih obolenj pri ljudeh. V primeru porušenja črevesne mikroflore, kar se pogosto zgodi po antibiotični terapiji, je prehrani treba dodajati probiotike. Izziv in vprašanje pa je, ali te bakterije pridejo do debelega črevesa, se tam razmnožujejo in opravljajo svojo funkcijo. Izraelska raziskava zdaj kaže, da se to ne zgodi. Obstajajo že prve študije, pojasnjuje dr. Darja Barlič - Maganja, pri katerih v debelo črevo prenesejo mikrofloro zdravega človeka in tako izboljšajo stanje v črevesu, kar naj bi vplivalo na celotno zdravstveno stanje.
Prodajajo lahko tudi sladkor
Nasprotujoče si informacije o koristnosti prehranskih dopolnil močno begajo potrošnike.Proizvajalci prehranskih dopolnil uporabljajo različne trditve, ki pa niso vedno v skladu z veljavno zakonodajo. Po evropski zakonodaji se smejo uporabljati zgolj tiste zdravstvene trditve, ki so znanstveno dokazane in jih je potrdila Evropska agencija za varno hrano (European food safety authority – Efsa), seznam teh pa je objavljen tudi na spletni strani ministrstva za zdravje.
Kot pojasnjuje predsednik Slovenskega farmacevtskega društva Matjaž Tuš, je na trgu ogromno izdelkov, ki se jim »pripisujejo čudežne lastnosti«. Problem zakonodaje je tudi v tem, pojasnjujeta oba sogovornika, da pred vstopom prehranskega dopolnila, ki ni registrirano kot zdravilo, nihče ne preverja vsebine in njene kakovosti. Pravzaprav bi lahko nekdo prodajal sladkor, pa bi to brez laboratorijskih analiz težko prepoznali.
»Problematično je, da izdelek lahko vsebuje tudi snovi, ki so zdravju škodljive. Zakonodaja pravi, da prehranska dopolnila lahko vsebujejo le snovi, katerih uporaba je dokazano varna. A če ni nadzora, kjer bi testirali vsebnost učinkovin, lahko različni deležniki to razumejo po svoje, poledica pa je poplava izdelkov, ki jih na trgu ne bi smelo biti,« pravi Tuš.
Drugače je pri prehranskih dopolnilih, ki so registrirana kot zdravilo. Ta morajo biti dokazano učinkovita, proizvajalec in prodajalec pa morata pridobiti dovoljenje. Farmacevti zato potrošnikom svetujejo, naj posegajo po prehranskih dopolnilih preverjenih proizvajalcev in naj se pred uporabo posvetujejo s specialisti.
»Zdrav človek, ki se zdravo prehranjuje, se giblje, ne kadi in ne uživa čezmernih količin alkohola, prehranskih dopolnil ne potrebuje. Potrebna pa so v določenih obdobjih kot nadomestilo za pomanjkljivosti v prehrani. Recimo pri otrocih, nosečnicah, pri ženskah v menopavzi, pri starejših, športnikih ali če gre za kakšne bolezni, kot je na primer anemija, kjer gre za pomanjkanje železa, tudi vitamina B12 in folatov,« pojasnjuje dr. Darja Barlič - Maganja.
Previdno z informacijami na spletu
Potrošnike opozarja, da niso vse informacije verodostojne in da se je pred uporabo in odločitvijo za samozdravljenje treba posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. »Ljudje, ki ne poznajo delovanja različnih prehranskih dopolnil, njihovih kombinacij in kombinacij z zdravili, se morajo posvetovati s strokovnjakom, ki jim bo pomagal poiskati preverjene in verodostojne informacije. Prav tako si lahko informacije v medijih in v oglasih napačno interpretirajo ali pa postanejo žrtve manipulacij načrtnega zavajanja prodajalcev prehranskih dopolnil.«Ker je zelo veliko ponudbe na spletu, je, po besedah sogovornice, treba biti previden in kupovati prehranska dopolnila priznanih in uveljavljenih proizvajalcev, ki ponujajo svoje izdelke v lekarnah in specializiranih prodajalnah, kjer lahko potrošnik dobi tudi ustrezno strokovno podporo. »Treba je poiskati verodostojne informacije, temelječe na znanstveno podprtih dognanjih, ki nedvoumno dokazujejo, kako neka učinkovina deluje na organizem. Današnje raziskave temeljijo na laboratorijskih testiranjih, kjer ugotavljajo delovanje določenih snovi na ravni celic ali poskusnih živali. Izvajajo se tudi klinična testiranja na ljudeh, s katerimi lahko ugotavljamo delovanje, presnovo in učinke neke substance v organizmu. Veliko nam povedo tudi epidemiološke študije, ki so opravljene na večji populaciji ljudi in s pomočjo katerih lahko pri ljudeh v daljšem obdobju spremljamo učinke prehrane, ki vsebuje zdravju koristne snovi,« pojasnjuje dr. Darja Barlič - Maganja. Takšne študije potrjujejo, da na primer ljudje, ki uživajo veliko rib in s tem tudi veliko maščobnih kislin omega-3, redkeje zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi. Ribe so značilne za prehrano sredozemskih držav, zato je med tamkajšnjimi prebivalci manj ne samo srčno-žilnih, ampak tudi drugih kroničnih obolenj.
