Premalo denarja za opremo ogroža raven zdravstvene obravnave bolnikov

Ob koncu lanskega leta je bilo v UKC malo manj kot 2200 bolniških postelj, kjer se je v istem obdobju zdravilo skoraj 105.000 bolnikov. Približno 750.000 bolnikov so v tem času obravnavali v različnih ambulantah. UKC, ki je organizacijsko razdeljen na več kot 140 organizacijskih enot, klinik, inštitutov, kliničnih oddelkov, centrov, služb, sektorjev, je ena največjih kliničnih in akademskih ustanov v srednji Evropi, ki, razumljivo, potrebuje tudi izdatno vlaganje v izpopolnjevanje manjkajoče in posodabljanje različne medicinske opreme. Za najkrajšo ilustracijo: kot pojasnjujejo odgovorni, bi za vse enote UKC v Ljubljani potrebovali vsaj 37 milijonov evrov, a na voljo imajo komaj 10 odstotkov te vsote. Medicinsko opremo je mogoče v grobem razdeliti na veliko, kamor spadajo na primer rentgenski aparati, magnetna resonanca in podobne, po velikosti in vrednosti velike aparature, med preostalimi, manjšimi pa lahko omenimo ultrazvočne aparate, mikroskope, inkubatorje, respiratorje, termodezinfektorje, različna zaščitna sredstva in drugo. In naposled k (drobni) medicinski opremi sodijo tudi kirurški instrumenti, stetoskopi in drugo. Precejšen del, praviloma večje medicinske opreme je vgradne, to so na primer že omenjeni rentgenski aparati, magnetna resonanca in drugo. Tudi med naštetim je veliko opreme mobilne, na primer nekateri rentgenski ali ultrazvočni aparati, postelje, bolniške mizice in podobno.

Kot med drugim pojasnjuje Bojan Uran, pomočnik generalnega direktorja za komercialne zadeve iz UKC, je opremljenost posameznih oddelkov z nekaterimi dražjimi kosi opreme odvisna od vrste in obsega dejavnosti oziroma načina dela. Zato je razumljivo, da ima na primer inštitut za rentgenologijo več dražje in večje opreme kot nekateri drugi oddelki, njena namestitev ter raba pa je odvisna tudi od tega, ali se na enoti ukvarjajo pretežno z ambulantno, diagnostično ali bolnišnično dejavnostjo.
Kar zadeva nabavo nove opreme iz amortizacije ločijo del, ki je namenjen nakupu opreme. Ta se nato razdeli na del, opredeljen kot lastna sredstva enot v višini 30 odstotkov, iz katerega enote pridobivajo manjšo opremo. Večjo opremo nabavljajo iz skupnih sredstev v višini 60 odstotkov. Ta denar se združuje na ravni UKC in nato enote kandidirajo zanj oziroma za ustrezne deleže. Deset odstotkov ostane kot rezerva za nabavo opreme, ki med letom nepričakovano odpove in za podobne izjemne primere.

Iz preglednice podatkov za zadnjih nekaj let je razvidno, da so na primer leta 2003 v UKC kupili večjo medicinsko in nemedicinsko opremo v skupni vrednosti 1.741.200 evrov. Od tega je 16-rezinski tomograf stal 955.600 evrov, med dražjo opremo pa so bili še rentgenski aparati, monitorji življenjskih funkcij, respiratorji in naprave za ultrazvočno diagnostiko.
Naslednje leto so poleg ultrazvočnega aparata, ki je stal 476.700 evrov, kupili še respiratorje v vrednosti skoraj 300.000 evrov in rentgena v vrednosti malo manj kot 180.000 evrov, različne infuzijske črpalke in perfuzorje, monitorje življenjskih funkcij, defibrilatorje in drugo, kar je v letu 2004 v celoti znašalo malo manj kot 1.300.000 evrov.
Leta 2005 so največji znesek, to je 741.300 evrov namenili nakupu rentgenskega aparata, 463.300 evrov je stal ultrazvok, preostalo do skupnega zneska dobrih 1.600.000 evrov pa so stali že večkrat omenjeni monitorji življenjskih funkcij, respiratorji, infuzijske črpalke in drugo.

Leta 2006 so namenili največji znesek, to je 2.450.700 evrov za aparat MRT, skupna vrednost naložb v medicinsko opremo v tem letu pa je dosegla malo manj kot 3,5 milijona evrov.

Leta 2007, ko so za naložbe namenili nekaj več kot 5.300.000 evrov, je bil največji strošek 1.800.000 evrov za CT aparat z adaptacijo, malo manj kot 1,6 milijona so plačali za prevozni rentgenski aparat in RTG, slab milijon evrov so namenili za nakup aparata DSA, preostalo pa za različno manjšo medicinsko opremo.
Naslednje leto je bilo denarja za nakup medicinske opreme bistveno manj, saj znesek ni presegel 1.400.000 evrov, od tega je posebna kamera stala 780.000 evrov.

Lani so namenili približno 1,2 milijona za RTG opremo, za slab milijon evrov so nadgradili strežniško opremo, za približno 350.000 evrov so prenovili zdravstveni informacijski sistem, približno 335.000 evrov so namenili za reševalna vozila, dobrih 500.000 evrov so stali utrazvočni aparati, po priližno 200.000 evrov pa so namenili za endoskopsko opremo, bolniške postelje, defibrilatorje, kirurški instrumentarij, mikroskope in drugo. V tem letu, torej lani, so za vso medicinsko in nemedicinsko opremo namenili malo manj kot 5.400.000 evrov.

Letošnje leto bo znesek za nabavo medicinske in nemedicinske opreme znova nekoliko skromnejši, saj ne bo dosegel lanskega. Med največjimi izdatki bodo nakup rentgenskega aparata za malo manj kot 700.000 evrov, podobna je postavka za rentgensko opremo, nekaj čez 500.000 evrov bo stala računalniška oprema, približno 400.000 kirurški instrumenti in še malo več endoskopska oprema. Tudi letos so dopolnili vozni park z novimi reševalnimi vozili v skupni vrednosti dobrih 700.000 evrov. Med preostalimi so izdatki za sistem za registracijo elektrofizioloških preiskav srca, sistem za elektrofiziološko ablacijo, različni kirurški instrumenti in licenčnina za programsko opremo ...