Preventiva pri kožnem raku mora ostati domena dermatologov

Združenje slovenskih dermatovenerologov že 19. leto zapored v okviru evropske kampanje Euromelanoma organizira preventivno akcijo ozaveščanja prebivalstva o kožnem raku in pomenu pravilne zaščite pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov. Akcija poteka v maju.

Nihče ne umre zaradi kreme, zaradi kožnega raka pa

Kožnega raka, tudi melanoma, ki je najbolj smrtonosen, je vedno več. Namen kampanje je ozaveščanje in zmanjševanje umrljivosti zaradi melanoma, ki bi jo bilo velikokrat mogoče preprečiti. Melanom se daleč najpogosteje pojavi na koži, tako da ga lahko pravočasno odkrijemo in prepoznamo. V idealnih razmerah ga ozaveščeni pacienti lahko prepoznajo sami.

»Pomembno je poudariti, da smo dermatologi v tesnem sodelovanju z zdravniki na primarni ravni ključni nosilci neposrednega preventivnega dela na tem področju. V zadnjem času pa si nekateri posamezniki in tudi ustanove v Sloveniji, pogosto z izrazito 'influencerskim' načinom medijskega nastopa, pripisujejo zasluge za področje preventive pri kožnem raku. Zgolj teoretični nasveti, brez neposrednega stika s pacienti in ustreznih kliničnih izkušenj, pri tem niso zadostni. Takšni pristopi so namenjeni predvsem samopromociji, namesto da bi prispevali k resničnemu izboljšanju zdravstvene oskrbe,« sporočajo iz slovenskega Združenja slovenskih dermatovenerologov (ZSD).

Zaposlene je treba zaščititi pred delom na vročini

Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s profesorjem dr. Igorjem Bartenjevom, priznanim dermatologom in slovenskim delegatom v Evropskem združenju za dermatovenerologijo (EADV).

Začela se je letošnja kampanja. Ali ste si določili kakšno ciljno skupino?

Letos so snovalci akcije določili, da so ciljna skupina ljudje med 40. in 50. letom starosti. V okviru akcije Euromelanoma 2026 prostovoljno sodeluje 28 dermatoloških ambulant in vsaka bo pogledala vsaj 20 ljudi. Skupaj bomo dermatologi v Sloveniji pregledali od 450 do 500 ljudi, ki so se za preglede že prijavili. Število je veliko, pa vendar simbolično.

Osnovni namen akcije, ki poteka vsako leto v maju, je namreč ljudi ozavestiti, in pri tem nam pomagate tudi relevantni mediji, za kar se vam tudi tu iskreno zahvaljujem. Če bi želeli, da bi s številom pregledov koristili narodu, bi bilo treba vpeljati nacionalni presejalni program, po zgledu nekaterih, ki že potekajo, kot sta Svit in Dora. Dermatologi smo se pogovarjali o takšnem nacionalnem programu, imenovali smo ga Kora (KOžni RArak), vendar ga za zdaj nismo izpeljali.

Ali lahko poveste kaj o EADV?

Evropska akademija za dermatovenerologijo je največje evropsko dermatološko združenje. EADV ima strukturo, v tej strukturi je vodstvo, v njem pa delegati iz evropskih držav. Slovenija ima enega delegata, Nemčija pa zaradi velikosti (oziroma števila dermatologov), denimo, tri. Člani v tem »boardu« sodelujemo pri zasnovi in vpeljavi nekaterih novih znanj in metod zdravljenja, pri spreminjanju kurikulumov specializacije, delamo pa tudi na preventivnih programih, kakršen bi bil, recimo, presejalni program za raka kože.

Izvedba je nato odvisna od posameznih držav, od vpliva posameznih protagonistov, od zdravstvene politike … Vsak tak program seveda zahteva tudi financiranje. Na Hrvaškem so nacionalni program za zgodnje odkrivanje raka kože že uvedli.

Kakšen je strokovni napredek na področju dermatologije, je to zanimiva specializacija?

Dermatologija je specializacija, ki je nenadoma postala izjemno zaželena, tudi v Sloveniji. Veda je res zelo široka in zajema vnetne bolezni kože, alergije, avtoimunske bolezni, dermatološko onkologijo, vključuje zdravljenje spolno prenosljivih bolezni, diagnostiko in zdravljenje venskega popuščanja, v zadnjih desetletjih tudi dermatološko kirurgijo in estetsko korektivno medicino pa še kaj. Specializacija omogoča dobro razmerje med žrtvovanjem na delovnem mestu in svobodo oziroma prostim časom. Urgentnih stanj je malo, nočnih dežurstev ni veliko, dobre so možnosti za nadaljevanje samostojne strokovne in poklicne poti.

Vi ste profesor na fakulteti in opravljate zasebno prakso. Ali je težko usklajevati vse obveznosti?

Je težko. Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani sem zaposlen 34 let, 16 let sem bil zaposlen tudi na Univerzitetnem kliničnem centru, na Dermatovenerološki kliniki. Leta 2002 je splet okoliščin pripeljal do tega, da sem kliniko zapustil. Kot zasebnik sem hitro spoznal, da ko si na svojem, ni pravice do dopusta, bolniških, plačanih izobraževanj … Danes je v naši ustanovi zaposlenih več specialistov in sami vzgajamo specializante v želji, da bomo skupaj nadaljevali strokovno pot.

Poskušamo pridobiti prave srčne in empatične kolege, ki čutijo predanost stroki in so zavezani poslanstvu zdravniškega poklica. Veliko se namreč ukvarjamo z zdravljenjem kožnih bolezni pa tudi z dermatološko onkologijo, ki je vsekakor zahtevno področje. Zelo težko se je tudi spopadati z vedno novimi birokratskimi zahtevami, ki jih narekujejo razne uredbe, predvsem ko gre za koncesijsko dejavnost. Nekaj mojih kolegov dermatologov je nad slednjim obupalo in so vrnili koncesije.

Javno mnenje ne podpira zasebnikov v zdravstvu, kakšen je vaš pogled?

S to ugotovitvijo se ne morem strinjati. Bralci revije Viva, recimo, so del javnosti. V akciji te revije so me izbrali za mojega dermatologa leta 2025. Pa sem, kot pravite, zasebnik v zdravstvu. Ti bralci so lahko izbirali med veliko dermatologi v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, odločili pa so se za »zasebnika«. To pomeni, da javno mnenje ni nastrojeno proti zasebnikom. Del javnosti je nezadovoljen z delovanjem javnega zdravstvenega sistema, ki po njihovem in tudi po mojem mnenju ne deluje dovolj dobro in v skladu z njihovimi pričakovanji.

Po drugi strani pa tudi zasebniki lahko delamo znotraj javnega sistema in o sebi suvereno trdim, da tudi sem del javnega zdravstvenega sistema, in to na kar dveh ravneh, kot pedagog in učitelj na Medicinski fakulteti ter kot zdravnik specialist, ki je na voljo bolnikom v okviru javnega zdravstva.

Neizpodbitno je namreč, da o tem, ali je storitev javna ali zasebna, odloča njen plačnik in ne lokacija, kjer je bila opravljena. Za opredelitev zdravstvene storitve kot javne tudi ni nikakršen pogoj državno lastništvo ordinacije, kjer je bila opravljena. Ustanova, ki ima koncesijo, opravlja javno zdravstveno dejavnost. Plačnik je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in storitev je torej opravljena v okviru javnega zdravstva. To pomeni, da smo zasebni zdravniki, ki imamo koncesijo, del javne zdravstvene mreže.

Mislim, da je prisotno globoko nerazumevanje, kaj je javno in kaj državno...

Med ljudmi je nerazumevanje, kaj je državno, javno in zasebno, bi dodal. Upam, da bo zgornja razlaga kakšnemu bralcu malo pomagala pri razumevanju te kompleksne problematike. Poglejte še en poseben primer: v Sloveniji na poseg čakate nesprejemljivo dolgo. Odločite se in ga opravite v tujini pri zasebnem zdravniku ali zobozdravniku. ZZZS vam prizna, da ste čakali nesprejemljivo dolgo, in vam povrne stroške storitve v tujini (v znesku, kot bi stala ista storitev pri nas). Torej: storitev je bila plačana v okviru javnega zdravstvenega sistema, saj je bila v končni fazi plačana iz blagajne ZZZS, ki je bistveni del javnega zdravstvenega sistema.

Kakšne so čakalne dobe v vaši stroki? Govori se o 500 dneh ...

Čakalne dobe so včasih nesprejemljivo dolge. Kaj jih ustvari? Trije vzroki se mi zdijo najpomembnejši. Eden je omejevanje števila pregledov. Koncesionar ima v koncesijski pogodbi natančno določeno, koliko pregledov na leto bo plačal ZZZS. Pacientov, ki bi pri nas želeli opraviti javnozdravstveno storitev, je veliko več od števila storitev, ki jih plača naročnik, posledica pa so čakalne dobe, čeprav imamo kadra za večji obseg programa dovolj. Drugi vzrok je kadrovski primanjkljaj pri nekaterih izvajalcih.

Dermatološka klinika, denimo, ima velik dogovorjen obseg storitev, nima pa dovolj kadra, da bi ta program v celoti realizirala, in posledica so spet čakalne dobe. Ni prave koordinacije med zmožnostmi izvajalcev in obsegom programov. Tretji vzrok pa je izredno povečan naval pacientov s primarne ravni, se pravi, zelo veliko je izdanih napotnic, veliko tudi pod pritiskom pacientov in lahko rečem, da tudi po nepotrebnem. Ogromna dostopnost informacij, ki so včasih strokovno dvomljive, ljudi pretirano prestraši, kar vodi do mnogih preiskav in pregledov, ki po nepotrebnem obremenjujejo javni zdravstveni sistem, ustvarjajo ozka grla, čakalne dobe in nezadovoljstvo ljudi.

Kakšen je vaš pogled na zdravnike dvoživke? Se pravi zaposlene v bolnišnici, ki popoldne delajo v zasebnih praksah?

Ni težava, da nekdo dela popoldne. Tudi ustavno sodišče je takega mnenja. Pomembneje je zagotoviti, da se opravi celotno delo ali program v času redne zaposlitve. Govori se, da nekateri ne delajo dopoldne v matični ustanovi enako kot popoldne, to bi izpostavil kot večji problem, če je res tako. Sam tega ne vem, ker sem pač zasebnik, vem pa, da delam večino dni, velikokrat ves dan, in da sem rad z ljudmi v ambulanti.

Po mojih izkušnjah utruja delo v okolju, ki je toksično, kjer imaš občutek, da je delo razdeljeno nepravično, in se ne počutiš dobro. Pomembno je, da je delavec pri delu motiviran, da se dobro delo ceni in tudi ovrednoti. To pa je po mojih izkušnjah eden izmed problemov v državnem zdravstvu in velja za vse profile. Zato si želijo drugam in ob popoldnevih delajo zunaj matične ustanove.

Organizirate mednarodni kongres. Ali nam lahko poveste kaj več?

Združenje slovenskih dermatovenerologov (ZSD) je leta 2022 prvič organiziralo velik kongres z mednarodno udeležbo. Ta mesec ga bo organiziralo drugič, in sicer v Portorožu od 21. do 24. maja. Organizacija takšnega dogodka je zelo stresna, tujih in domačih predavateljev bo več kot 50, poslušalcev pa več kot dvesto.

Na kongresu bodo prikazani novi strokovni in raziskovalni dosežki stroke, za učenje, za izmenjave dobrih praks in izkušenj, seveda pa tudi za navezovanje mednarodnih strokovnih stikov, kar je pomembno predvsem za mlajše kolege, saj jim pomaga pri strokovni rasti in odpira prostor za mednarodne povezave. Vse to je pomembno za ohranjanje in krepitev vloge, pomena in spoštovanja slovenske dermatologije v evropski dermatološki »družini«.