Prihranki stojijo, čas teče: napaka, ki jo dela ogromno ljudi

Ali obstaja pravi trenutek v življenju, ko je smiselno svoje prihranke razpršiti in s premišljenimi naložbami poskrbeti za prihodnost? Ali imam dovolj denarja, da del prihrankov prestavim na kapitalske trge? In ali ni vendarle varneje, da denar hranim doma? To je le nekaj vprašanj, ki begajo povprečnega posameznika, ki se težko odloči za tveganje in zato prelaga odločitev, da bi del svojega denarja namenil vlaganju. Zaradi teh pomislekov marsikdo odlaša, prihranki pa medtem samevajo na računu ali – še slabše – doma v obliki gotovine.

V resnici je vlaganje na primer v sklade veliko dostopnejše, kot se morda zdi na prvi pogled. Ob tem velja poudariti, da za začetek ni treba biti finančni strokovnjak niti razpolagati z visokimi zneski. Pomembnejša od iskanja popolnega trenutka na trgu je odločitev, da začnemo svoje prihranke graditi postopno in premišljeno. V vzajemnih skladih sredstva upravljajo strokovnjaki, naložbe pa so razpršene med različne finančne instrumente.

Ko vlagatelj jasno opredeli svoj cilj, lažje izbere sklad oziroma strategijo, ki mu najbolj ustreza. FOTO: Depositphotos

Je vlaganje primerno za vsakogar? Razbijamo najpogostejše mite

Mnogi menijo, da je vlaganje namenjeno le tistim z veliko kapitala, dobrim poznavanjem trgov ali velikim časovnim horizontom. V nadaljevanju rušimo mite, ki marsikoga zavirajo pri tem, da bi vstopil v svet kapitalskih trgov,

MIT št. 1: Premlad sem za vlaganje

Mlajši pogosto menijo, da imajo za takšne odločitve še dovolj časa. Ker so v njihovih življenjih v ospredju drugačne prioritete, se zdi skrb za dolgoročnejšo finančno prihodnost nekaj, kar lahko še počaka. Prav zgodnejši začetek pa prinaša pomembno prednost, saj lahko z daljšim obdobjem poskrbimo za boljše učinke.   

MIT št. 2: Prestar sem za vlaganje

Po drugi strani pa imajo starejši pogosto občutek, da je zanje trenutek za vlaganje že minil. Odločitev v resnici ni vezana na emšo, ampak na cilje in pričakovanja. Nekdo vlaga za dodatno varnost, drugi za ohranjanje vrednosti prihrankov, tretji za bolj urejeno razporeditev premoženja. Pomembno je, da je izbira naložbe usklajena z življenjskim obdobjem in finančnim položajem posameznika.

MIT št. 3: Nimam dovolj denarja za vlaganje

Eden najpogostejših mitov je prepričanje, da je vlaganje smiselno šele takrat, ko imamo na voljo večjo vsoto denarja. Prav zato marsikdo odlaša več let. V resnici je mogoče začeti tudi z nižjimi zneski in sredstva v sklade vplačevati postopno. Tak pristop je za marsikoga bolj izvedljiv, hkrati pa pomaga graditi navado rednega varčevanja in bolj discipliniran odnos do osebnih financ.

MIT št. 4: Če ne spremljam trgov vsak dan, ne morem biti uspešen

Pogosto si predstavljamo, da vlaganje v sklade zahteva veliko časa in znanja in posledično tudi redno spremljanje gospodarskih novic, gibanja tečajev in vsakodnevnih sprememb na trgih. Vzajemni skladi so v resnici lahko dobra vstopna točka, saj sredstva upravljajo strokovnjaki, ki spremljajo dogajanje na trgih in odločajo v skladu z naložbeno strategijo sklada. Posamezniku zato ni treba vsak dan samostojno sprejemati naložbenih odločitev.

MIT št. 5: Nimam časa čakati deset let, da dvignem svoj denar

Veliko ljudi meni, da vlaganje pomeni, da se denarju odpovemo za zelo dolgo obdobje. V resnici je pomembneje nekaj drugega: da vemo, zakaj vlagamo in v kolikšnem času želimo doseči cilj. Nekdo vlaga za prihodnost otrok, drugi za dodatno finančno varnost, tretji za bolj premišljeno razporeditev prihrankov. Ko je cilj jasen, lažje izberemo tudi primerno pot. Vlaganje zato ni nujno povezano le z zelo oddaljenimi načrti, temveč z odločitvijo, da svoje prihranke upravljamo bolj zavestno in dolgoročno smiselno.

Zakaj so vzajemni skladi pogosto prvi korak v svet vlaganja

Za začetek vlaganja ni nujno potrebnih veliko denarja, pomembnejša je postopnost in premišljen pristop. FOTO: Depositphotos

Vzajemni sklad združuje sredstva več vlagateljev, ki jih upravlja strokovna ekipa upravljavcev. Ti sredstva razporedijo med različne naložbe, kot so delnice, obveznice ali drugi finančni instrumenti, in tako oblikujejo razpršen portfelj. Razpršitev pomeni, da sredstva niso vezana na eno samo naložbo ali podjetje, kar lahko zmanjšuje vpliv posameznih nihanj na trgu.

Tak način vlaganja prinaša več pomembnih prednosti. Upravljavci skladov spremljajo gospodarsko okolje, analizirajo razmere na kapitalskih trgih in v skladu z naložbeno strategijo sprejemajo odločitve o razporeditvi sredstev. Vlagatelj zato ni prepuščen samostojnemu spremljanju trgov in vsakodnevnemu odločanju. Hkrati skladi omogočajo tudi postopno vlaganje, saj je mogoče sredstva vplačevati z manjšimi zneski in jih skozi čas nadgrajevati.

Med ponudniki vzajemnih skladov v Sloveniji deluje tudi družba Sava Infond, ki upravlja različne sklade z različnimi naložbenimi strategijami. Posameznik lahko glede na svoje cilje, časovni okvir in odnos do tveganja izbere sklad ali kombinacijo skladov, ki ustreza njegovemu finančnemu načrtu.

Pred prvim korakom je smiselno razmisliti o tem, kakšen cilj želimo doseči. Nekdo varčuje za prihodnost otrok, drugi gradi dodatno finančno rezervo, tretji želi del svojih prihrankov dolgoročno plemenititi. Ko je cilj jasen, je lažje izbrati tudi ustrezno naložbeno strategijo. Pri tem lahko pomaga ocena primernih skladov, ki vlagatelju ponudi orientacijo glede na njegove cilje in pripravljenost na tveganje.

Za vlagatelje, ki želijo prihranke graditi postopno, je na voljo tudi varčevalni načrt, ki omogoča redna mesečna vplačila in discipliniran pristop k varčevanju. Tak način vlaganja je za veliko ljudi lažje izvedljiv, saj postane del rednega finančnega načrtovanja. Tak način vlaganja je za veliko ljudi lažje izvedljiv, saj postane del rednega finančnega načrtovanja, zanj pa družba ponuja tudi ugodnejše vstopne stroške kot za enkratna vplačila.

Postopek pristopa k skladu je danes precej preprost. Vlagatelj izpolni pristopno dokumentacijo, opravi identifikacijo in nato lahko začne z enkratnim vplačilom ali redno mesečno varčevanje. Pri prvem vstopu so lahko pomembni tudi stroški vstopa (ugodnosti prav v marcu ponuja tudi Sava Infond), kar lahko dodatno olajša odločitev za začetek vlaganja.

Vlaganje v vzajemne sklade je lahko dostopnejši prvi korak, kot si marsikdo predstavlja. FOTO: Depositphotos

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.