Primerjava bančnih stroškov še vedno prezapletena

Evropska komisija je objavila predlog direktive o preglednosti in primerljivosti pristojbin za bančni račun, zamenjavi bančnega računa in dostopu do osnovnega bančnega računa. Direktiva naj bi potrošnike zaščitila tudi pred velikimi in nepreglednimi stroški poslovanja z bančnim računom.

Za ta ukrep so se pri evropski komisiji odločili, ker se banke po njihovem mnenju niso ustrezno odzvale na pretekla priporočila o reševanju teh vprašanj. Ugotovili so, da imajo potrošniki še vedno težave pri primerjavi ponudnikov plačilnih storitev, postopek zamenjave banke pa ostaja zapleten in nezanesljiv.

Na podlagi direktive bodo banke morale poskrbeti za večjo preglednost nadomestil, ki jih zaračunavajo komitentom. Zagotoviti jim bodo morale dokument, v katerem bodo navedene višine nadomestil za najpogosteje koriščene storitve in izjavo o obračunanih nadomestilih v zadnjih dvanajstih mesecih. Na zahtevo komitentov bodo morale posredovati tudi slovar izrazov, ki jih uporabljajo v zvezi s plačilnimi računi.

Slovenskim potrošnikom se na področju preglednosti pristojbin ne obetajo občutnejše spremembe. Boštjan Krisper iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) pravi, da morajo banke potrošnike že zdaj obveščati o opravljenih plačilnih storitvah, glavna nadomestila, ki jih zaračunavajo v plačilnem prometu, pa so že razmeroma pregledna in primerljiva.

Imajo pa potrošniki pri primerjavi nadomestil pogosto težave z različnimi izrazi, ki jih banke uporabljajo za iste storitve. Prav tako komitentom ni povsem jasno, zakaj in v katerih primerih banke zaračunavajo določena nadomestila. Tako se dogaja, da za nekatere takšne stroške izvedo šele naknadno. Ker je objavljene cenike težko primerjati med seboj, Krisper potrošnikom priporoča, da višine nadomestil primerjajo na spletnih straneh ZPS in Banke Slovenije.

Kljub velikim stroškom pogosto vztrajamo pri banki

Če se posameznik na podlagi primerjave višine nadomestil odloči, da je čas za menjavo banke, ni nujno, da bo postopek stekel brez težav. Glede na pravila, ki jih je Združenje bank Slovenije na podlagi temeljnih načel Evropskega bančnega združenja sprejelo že leta 2009, bi mu sicer nova banka v sodelovanju s staro morala omogočiti menjavo po enotnem postopku, brez nepotrebnih stroškov in zapletov.

A po podatkih raziskave, ki jo je opravila Evropska potrošniška organizacija, se tako v Sloveniji kot drugod po EU banke teh pravil pogosto ne držijo. Nekateri bančni uslužbenci v slovenskih bankah po podatkih iz raziskave enotnega postopka zamenjave sploh niso poznali, spet drugi so predstavljali pomanjkljive informacije.

Po sprejetju direktive in prilagoditvi slovenske zakonodaje bo poenostavljen postopek zamenjave bančnega računa za slovenske banke postal zavezujoč. Krisper meni, da zaradi strahu pred zapleti trenutno veliko potrošnikov kljub nezadovoljstvu vztraja pri svoji banki, ko se bo postopek dejansko poenostavil, pa bi se to lahko spremenilo. Pričakuje, da bi banke v tem primeru manj pogosto dražile svoje storitve in da bi nekatere nadomestila tudi znižala.

O tem, ali imajo zaradi še vedno zapletenega postopka težave pri pridobivanju strank, smo povprašali nekaj ponudnikov bančnih storitev. Pri Delavski hranilnici občasno opažajo, da stara banka zavlačuje z admnistrativnimi postopki in stranki onemogoča takojšnjo menjavo. Na večini drugih bank, od katerih smo prejeli odgovore, pa večjih težav ne opažajo.

Po njegovi oceni so stroški poslovanja z bančnim računom pri večini bank v Sloveniji trenutno neupravičeno visoki in pravi, da razlike v višini stroškov med ugodnimi in dragimi bankami ne moremo pojasniti zgolj z učinkovitostjo poslovanja, saj bi to pomenilo, da kar nekaj bank pri nas ni zrelih za opravljanje plačilnih storitev. »Razlog za razlike v tarifah moramo iskati drugje – banke potrošnikom zaračunajo drage storitve, ker si to lahko privoščijo,« še dodaja Krisper.

Različne tarifne politike bank lahko razberemo že iz primerjave višine mesečnih stroškov vodenja bančnega računa. Ti so se v času pisanja članka po podatkih Banke Slovenije gibali od 1,25 evra pri Delavski hranilnici do 2,99 evra pri Raiffeisen banki.